Tiskane izdaje
Ljubljana – Prihodki od prodaje naložb Slovenskega državnega holdinga (SDH) bodo v domeni SDH. O tem, ali bo del teh sredstev vplačanih tudi v proračun, bo država kot skupščina lahko odločala ob delitvi bilančnega dobička holdinga, izhaja iz pojasnila ministrstva za finance.
To vprašanje je postalo aktualno po tem, ko je pravnik dr. Rajko Pirnat v sredo opozoril, da zakon o SDH zaradi prenosa vseh državnih naložb v last holdinga ni skladen z ustavo. Dejal je, da kupnine od prodaje zdaj državnih kapitalskih naložb ne bodo več prihodek proračuna. Izplačati jih bo mogoče le z dividendami SDH in še to le v delu, ki bo pomenil dobiček glede na vrednost, po kateri bo naložba knjižena v bilanci holdinga.
Na ministrstvu menijo, da ne gre za neskladnost z ustavo, saj bo državni proračun lahko prejemnik bilančnega dobička SDH. Tega pa po razlagi ministrstva lahko uvrstimo med prihodke od lastnega premoženja države. Pojasnili so še, da bodo v državni bilanci stanja finančne naložbe v podjetja zamenjale finančne naložbe v SDH.
Prihodki še neznanka
Letos se bo v državni proračun prišlo od 70 do 75 milijonov evrov prihodkov od dividend za državne kapitalske deleže, omembe vrednih prodajnih prihodkov ni bilo. In koliko teh prihodkov država pričakuje prihodnje leto, ko naj bi po vladnih načrtih holding že zaživel? Čeprav je vlada proračun za prihodnje leto že sprejela, odgovora nismo dobili. Na ministrstvu so pojasnili, da bo to javno znano, ko bodo proračun poslali v državni zbor. Poudarili so še, da sta oba podatka odvisni od gospodarskih razmer.
Do denarja le prek dobičkov
Strokovnjak za korporativno pravo Gorazd Podbevšek se do ustavnosti zakona ni želel opredeljevati. Pojasnil pa je, da bo država iz SDH lahko denar dobila le prek izplačila dobičkov oziroma delne (ali popolne) likvidacije. Zato bo po njegovem mnenju zelo pomembno, kako bodo državne naložbe ovrednotene pri prvem oblikovanju bilance. Izplačilo dobička bo mogoče le, če bo holding glede na to vrednost s prodajo ustvaril dobiček. »SDH bo dobil denar, vendar če bo imel izgubo, delničarjem ne bo mogel izplačevati dividend,« je povedal Podbevšek. Dodal je, da bi izplačevanje dividend brez dobička terjalo delno zmanjšanje osnovnega kapitala, čemur pa bi lahko nasprotovali upniki.
Drago poseganje
Podbevšku se ideja o holdingu ne zdi slaba, ni pa naklonjen temu, da se nanj prenašajo tudi strateške naložbe, kjer država zasleduje tudi javne cilje. Opozoril je še, da holding z družbami komunicira v skladu s korporacijskimi pravili. »Če pa ga bodo zlorabljali za koncernsko neposredno vodenje in poseganje, bo to privedlo do tega, da bodo člani uprave tega novega holdinga neposredno odškodninsko odgovorni za vsa prikrajšanja teh odvisnih družb,« je poudaril. Tak problem je lahko še posebno izrazit pri strateških naložbah.
Iz vladnih krogov so v preteklih tednih namreč že prišla znamenja takšnih teženj. Ministrstvo je v eni od vmesnih različic zakona celo vneslo določilo o obveznem navodilu družbam. Povedano drugače: da bi družbe morale ubogati navodila iz holdinga.
