Tiskane izdaje
Eno največjih, če že ne največje farmacevtsko podjetje na svetu, ameriški Pfizer, je lani ustvaril 52,8 milijarde dolarjev prihodkov od prodaje, kar je osem odstotkov več kot leto pred tem. V rezultatih je že upoštevano celoletno poslovanje družbe Hospira, ki jo je Pfizer prevzel leta 2015, in v zadnjih treh mesecih tudi poslovanje družbe Medivation, ki jo je Pfizer prevzel septembra lani.
Pfizer z manj patenti,
Dobička iz rednega poslovanja je bilo pred plačilom taks in davka na dobiček 8,3 milijarde dolarjev (sedem odstotkov manj kot leto pred tem), čistega dobička pa 7,2 milijarde dolarjev (štiri odstotke več kot leta 2015). Dobička je bilo sicer manj, kot so pričakovali analitiki. Pfizer je lani za raziskave in razvoj namenil 7,8 milijarde dolarjev, za amortizacijo neopredmetenih sredstev štiri milijarde ter za prevzeme in prestrukturiranje 1,7 milijarde dolarjev.
V podjetju so ocenili, da so na njihovo lansko poslovanje najbolj vplivali potek patentov za nekatera ključna zdravila in močan dolar. Pfizerjeva najbolj znana zdravila so sicer tablete za potenco viagra, zdravilo za raka dojke ibrance, protibolečinske tabele lyrica in zdravilo za zniževanje holesterola lipitor. Pfizer letos načrtuje, da bo imel od 52 do 54 milijard dolarjev prihodkov od prodaje.
Novartis lani
V vodstvu Novartisa pravijo, da so lanski rezultati solidni. Na njihovo poslovanje je močno vplivala okrepljena konkurenca pri generičnih zdravilih, ki velja za glavnega krivca za upad prihodkov. Na začetku lanskega leta je na trg prišla generična različica zdravila za levkemijo gleevec, potem ko se je Novartisu v ZDA iztekla patentna zaščita zanj.
Čeprav poslovni rezultati niso boljši kot predlani, bo vodstvo podjetja skupščini delničarjev predlagalo zvišanje dividende za dva odstotka. Hkrati je Novartis napovedal tudi program odkupovanja lastnih delnic. Teh naj bi letos odkupili za pet milijard dolarjev, s čimer bo družba poudarila svoje zaupanje v prihodnjo rast.
V koncernu razmišljajo tudi o prodaji svoje hčerinske družbe Alcon, ki izdeluje zdravila za oči in kontaktne leče, prevzeli pa so jo leta 2011. Družba, ki k prihodkom koncerna prispeva 12 odstotkov, ima težave z zmanjševanjem prodaje in ustvarja izgubo iz poslovanja.
Bayer lani ob rekordni
»Spet smo dosegli rekordne poslovne rezultate in napredujemo pri dogovorjeni pripojitvi družbe Monsanto. Povsem upravičeno smo lahko optimistični glede prihodnosti in uspešnega začetka novega poslovnega leta,« je 22. februarja na predstavitvi lanskih poslovnih rezultatov dejal predsednik uprave Bayerja Werner Baumann.
Bayer je lansko rast dosegel predvsem na račun dobrega poslovanja enote zdravil na recept (Pharmaceuticals), predvsem zaradi 30,8-odstotnega povečanja prodaje zdravila proti strjevanju krvi xarelto in 33-odstotnega povečanja prodaje zdravila za oči eylea. Zelo uspešna je bila tudi prodaja zdravil za zdravljenje raka xofigo in stivarga ter zdravila za pljučno hipertenzijo adempas. S prodajo omenjenih zdravil je Bayer ustvaril 5,4 milijarde evrov prihodka.
Enota Pharmaceuticals je tudi lani dosegla spodbudno rast prodaje, ki je dosegla 16,4 milijarde evrov. Poslovni izid EBITDA pred odbitkom posebnih postavk je bil večji za 13,8 odstotka in dosegel 5,2 milijarde evrov. Enota za zdravila za samozdravljenje Consumer Health je ustvarila dobrih šest milijard evrov prodaje, kar je bilo 3,5 odstotka več kot leto pred tem, in 1,4 milijarde evrov poslovnega izida EBITDA. Dobiček je bil za 3,1 odstotka manjši zaradi višjih stroškov surovin in negativnih valutnih učinkov v višini približno 65 milijonov evrov.
V enoti izdelkov za kmetijstvo Crop Science je Bayer dosegel 9,9 milijarde evrov prodaje, kar je malenkost manj kot leto prej. Poslovnega izida EBITDA je bilo 2,4 milijarde evrov, kar je toliko kot v predhodnem letu. Enota je z izdelki za živali Animal Health je ustvarila 1,5 milijarde evrov prodaje in 349 milijonov evrov poslovnega izida EBITDA. Oboje je bilo na ravni iz leta 2015.
Dobiček podjetja Covestro, ki je vodilni ponudnik visokotehnoloških polimerov, se je povečal za visokih 19,6 odstotka, medtem ko je bila prodaja enaka kot leto pred tem. Prodaje je bilo 11,8 milijarde evrov, poslovnega izida EBITDA pa malo manj kot dve milijardi.
Tudi letos več prodaje,
Letos želi skupina Bayer povečati tudi sredstva, namenjena raziskavam in razvoju, in sicer na 4,8 milijarde evrov. Investicijski odhodki naj bi znašali okoli 2,5 milijarde evrov za opredmetena osnovna sredstva in okoli 0,4 milijarde evrov za neopredmetena osnovna sredstva. Ob koncu leta 2017 naj bi čisti finančni dolg znašal deset milijard evrov, pri čemer niso vključeni ukrepi v zvezi s kapitalom in portfeljem, so še dodali v Bayerju.
Tudi Sanofi lani
Naj spomnimo, da je Sanofi prevzel ameriško biotehnološko družbo Genzyme leta 2011 za 20,1 milijarde dolarjev. Ta prevzem je takrat veljal za drugi največji na svetu v farmacevtski panogi. Večji je bil leta 2009, ko je švicarska družba Roche za 47 milijard dolarjev prevzela ameriško družbo Genentech.
Po besedah prvega moža družbe Oliviera Brandicourta so njihovi ukrepi za zniževanje stroškov poslovanja že pokazali rezultate. Lani jim je uspelo prihraniti okoli 650 milijonov evrov, skoraj celoten znesek pa so se odločili nameniti investicijam. Letos želijo prihranek podvojiti, prihodnje leto pa prihraniti najmanj 1,5 milijarde evrov.
GSK z manjšim dobičkom,
GSK je lani največ zdravil prodal v ZDA, in sicer za 10,2 milijarde funtov. Prodaja v Evropi je dosegla 7,5 milijarde funtov, v vseh drugih državah sveta pa enako kot v ZDA, 10,2 milijarde funtov. Ameriški trg je torej za družbo najpomembnejši. Tudi zaradi zdravila za zdravljenje astme advair, ki velja za enega od adutov GSK, na ameriškem trgu pa je povpraševanje po njem veliko.
V družbi sicer pričakujejo, da bo poslovanje v ZDA zaradi napovedanih protekcionističnih ukrepov ameriškega predsednika Donalda Trumpa od zdaj nekoliko težje. Kljub temu v GSK, ki veliko prihodkov ustvari v dolarjih, ocenjujejo, da bi letos lahko zgolj zaradi šibkejšega funta zaslužil okoli šest odstotkov več, zato napovedujejo tudi več dobička.
