Mohamed Buheji: Ljudje morajo verjeti, da je njihova država edinstvena

Ljubljana – Svetovalec in profesor Mohamed Buheji iz bahrajnske univerze se ukvarja z menedžmentom znanja, iz česar je tudi doktoriral in napisal knjigo o tem, kako ta vpliva na konkurenčnost. Na Bledu načrtuje ustanovitev inštituta inspirativne ekonomije Inspiration economy Institution. »Najprej smo misli, da bi ga vzpostavili v Bahrajnu, a je tu okolje bolj mednarodno,« je dejal v pogovoru.

Gospod Buheji, raziskujete menedžment znanja, ekonomijo znanja. Kaj ste doslej dognali?

Ekonomija znanja pomeni uveljavitev znanja v gospodarstvu. Država lahko ustvari ekonomijo znanja. Veliko držav, ki so na različnih lestvicah – od Svetovnega ekonomskega foruma, OECD, Svetovne banke do Mednarodnega denarnega sklada – med prvimi desetimi in tam ostajajo, uporabljajo človeški kapital, da iz njega izvabijo najboljše za svoje gospodarstvo in konkurenčnost. Take države, kot so skandinavske in Singapur, so usmerjene v znanje. Vsak dan odkrijemo kaj novega o naravi, razen o človeškem umu, o njegovi zmogljivosti. Znameniti fizik, matematik, filozof Einstein je uporabljal manj kot 12 odstotkov možganov. Lahko si predstavljate, koliko jih uporabljajo povprečni ljudje.

Države v razvoju menedžment znanja lahko izkoristijo za povečanje konkurenčnosti in inovativnosti, s tem se tudi premaknejo po prej omenjenih lestvicah navzgor. Če pogledamo WEF Report, vidimo. da države. kot so Bahrajn, Slovenija in podobne, niso dobre v inovativnosti oziroma v komercializaciji znanja. Naše gospodarstvo ni odvisno od znanja ljudi, ampak od nečesa drugega, kmetijstva, turizma ipd. A svet se vse bolj premika iz ekonomije znanja, učenja, inovacij v inspirativno ekonomijo. Bolj ko odkrivamo človeški um, bolj bo na dan prihajala inspirativna ekonomija. Nekatere države to že počnejo, a o tem ne govorijo naglas. Na primer Finska bo spremenila izobraževanje po načelu predmetnika (geografija, matematika, zgodovina itd.) in uvedla učenje po temah. Ena teh je lahko Evropska unija, v sklopu katere bodo govorili o geografiji, matematiki, zgodovini itd. Zakaj tako? Več informacij kot bodo možgani prejemali, bolj bodo kot Einsteinovi. Vedno smo naslavljali desno in levo polovico možganov posebej. Če pregledate dosedanje Nobelove nagrajence, boste ugotovili, da jih je 70 odstotkov takih, ki drugače naslavljajo možgane. Gre za bolj celostni pristop, pri katerem imaš manj slepih točk, več inovativnosti, si bolj odprt za nove ideje, navdihnjen in tako laže navdihneš druge.

Torej je menedžment znanja enako pomemben za podjetja in za države?

Enako. Nova Zelandija dela na ekonomiji znanja. Imajo mleko in gozd, tako kot vi. Raziskave v njihovih inkubatorjih, pospeševalnikih, laboratorijih so povezane s tema dvema industrijama. Imajo močne raziskave na področju lesa in kako kapitalizirati gozd. To je ekonomija znanja, saj uporabljaš svoje znanstvenike za večjo proizvodnjo v določeni niši, ki si jo izbral.

Kako inovativni ste v Bahrajnu in kako spodbujate inovativnost?

Na lestvicah smo po inovativnosti slabi v primerjavi z drugimi kriteriji in našo infrastrukturo. Imamo močno infrastrukturo, a naš končni rezultat je slab. Enako velja tudi za Slovenijo. Če imate veliko univerz, ne šteje; pomemben je končni izid, ki iz njih pride. To so študenti, ki so ustvarjalci delovnih mest bolj kot iskalci, in raziskave, katerih rezultati so objavljeni v najboljših raziskovalnih publikacijah.

Pa vaša država spodbuja inovativnost?

Inovativnost v Bahrajnu oblikujejo trije dejavniki. Imamo veliko mladih, saj je okoli 70 odstotkov prebivalcev starih od nekaj mesecev pa do 45 let. To je naša prednost. Podobno je tudi v drugih zalivskih državah. Pri nas imamo veliko programov za mlade, tudi v šolah učenci pripravljajo podjetniške projekte. To nam bo na dolgi rok pomagalo. Drugič, smo ena od zalivskih držav, ki je zelo odvisna od nafte, zato moramo biti ustvarjalni. Naš plin pa uporabljamo za industrije, kot sta aluminijska, petrokemijska. In tretje, število univerz je v zadnjih 15 letih zraslo iz ene na 17, predvsem na račun zasebnih šol. Menim, da z zasebnim investiranjem lahko dosežemo več.

Pa podjetništvo, kako to spodbujate?

Imamo podjetniške inkubatorje, veliko jih je tudi znotraj univerz. Poleg tega Unido s pomočjo lokalnih partnerskih organizacij pomaga pri uveljavljanju in razvoju podjetništva. Imamo tudi posebno ministrstvo za mladino in šport, ki organizira poletne podjetniške šole, in veliko mladih se v treh poletnih mesecih spopade s podjetništvom. Prav tako imamo okoli 800 nevladnih organizacij. Vsak deseti Bahrajnčan deluje v kateri od njih. Smo precej drugačni od večine arabskih držav. V letu 1928 so pri nas ženske dobile volilno pravico, večina ženska dela, kar 58 odstotkov zaposlenih v državni upravi je žensk, celo profesoric je več kot profesorjev. S kolegi smo pripravil nacionalni program za bahrajnske ženske in za to dobili nagrado Združenih narodov.

Torej ženske spodbujate tudi za podjetništvo?

Zelo. Zdaj je celo tako, da so bolj aktivne kot moški.

Ste tudi svetovalec za družinsko podjetništvo. Kakšni so pri vas trendi na tem področju?

V zadnjih sedmih letih, sploh pa v času gospodarske krize, smo imeli veliko težav v družinskih podjetjih. Veliko bank je bankrotiralo zaradi posojil družinam, ki so bile sicer dobro situirane. Zato je zdaj večja usmeritev voditeljev zalivskih držav v družinsko podjetništvo, v izobraževanje, svetovanje, organizacijo konferenc s tega področja. V Zalivu imamo težavo predvsem z vodenjem družinskih podjetij. Islamska zakonodaja namreč daje manj pravic ženskam kot moškim, zato se trudimo to spremeniti. Tretja zelo alarmantna stvar pa je povezana z zapuščino bogatih, saj se šele v zapuščinski razpravi dostikrat ugotovi, da so imeli dve ženi.

Pomagali ste pri oblikovanju vladnih reform. S katerega področja?

Večina mojega dela je povezanega z delom za vlade. Začel sem v Dubaju, nekaj sem delal za vlado v Abu Dabiju, pa za Oman. Leto 2008 je bilo zame posebno, saj mi je uspelo priti do predsednika bahrajnske vlade ter njega in njegovo ekipo prepričati, da smo ustanovili Bahrajnski center odličnosti, ki je usmerjen pretežno v izboljšanje uspešnosti organizacij (performance excellence) in iskanje idej za spremembe s tehniko reverse thinking. Tako smo na primer spremenili pristop v zdravstvenih organizacijah. Te zdaj namesto da bi delale na podlagi rezultatov, torej, koliko pacientov so pozdravili, delujejo po načelu, koliko pacientom so preprečili razvoj bolezni.

Kakšne spremembe bi nam na podlagi dosedanjega poznavanja Slovenije predlagali?

Veliko ljudi in prometa gre skozi Slovenijo, raziščite, kako to izkoristiti. Gre za povezave s turizmom, raznimi atrakcijami, storitvami, kajti tudi prevozniki potrebujejo določene storitve. Če bodo tu dobili boljše, se bodo tu ustavili. Drugič, imate ogromno gozda, morate ga ohranjati in kapitalizirati. Raziskujte to področje in se povežite z vodilnimi ustanovami na tem področju iz prej omenjene Nove Zelandije, pa Finske, Švedske. Tretjič. Ste v EU, vaši državljani so mednarodno povezani, imate dobre odnose z različnimi državami. Vaša država je odlična za ustanavljanje mednarodnih raziskovalnih centrov. Pritegnite intelektualce, kajti to za seboj potegne druge. Četrtič. Imate lepo državo, kjer lahko počneš marsikaj, a je ne tržite dovolj. Marketing ne sme biti odvisen od države, ampak od ljudi samih. Ljudje morajo verjeti, da je njihova država edinstvena. Petič. Potrebujete več nevladnih organizacij, ki bodo podpirale projekte z različnih področij.