Tiskane izdaje
Ljubljana - Ocena je padla v območje naložbe visoke tveganosti (t.i. junk) oziroma na t. i. špekulativno raven, kar pomeni, da obstaja možnost, da Slovenija dolga ne bo uspela vrniti. Obeti ostajajo negativni, kar pomeni, da se ocena lahko še zniža.
V Moody'su so navedli tri razloge za znižanje ocene:
• Prvi ključni dejavnik za znižanje bonitetne ocene je po prepričanju ene od vodilnih svetovnih bonitetnih hiš slovenski bančni sektor in velika verjetnost, da mu bo morala država ponovno priskočiti na pomoč s finančnimi injekcijami.
Tri največje banke (NLB, NKBM, Abanka prejemajo državno pomoč vse od leta 2011, zaradi slabega gospodarskega položaja pa pri Moody's verjamejo, da se bo tudi položaj v bankah še poslabševal. Ocenjujejo, da bo dokapitalizacija bank stala med osemimi in enajstimi odstotki bruto domačega proizvoda, politična tranzicija pa je povzročila zamude pri ustanovitvi »slabe banke«, ki je po prepričanju bonitetne hiše nujna za
stabilizacijo bančnega sistema.
• Drugi razlog znižanja ocene je državni dolg. Konec leta 2012 je ta dosegel sicer »le« 54,1 odstotka bruto domačega proizvoda, leta 2008 pa je štel komaj 22 odstotkov. Pri Moody's pričakujejo, da bo do konca letošnjega leta narastel na šestdeset odstotkov BDP, zaradi nujnosti dodatne finančne pomoči bančnemu sistemu pa še ni jasno, ali bo s tem tudi dosegel vrh.
• Tveganja za lastnike obveznic so se povečala, dodajajo, tretji dejavnik, zaradi katerega so Sloveniji znižali oceno, pa je negotovost pri zagotavljanju prihodnjega financiranja, zaradi česar se povečuje tveganje, da bo Slovenija potrebovala zunanjo pomoč.
Pri Moody's menijo, da bi znatno izboljšanje gospodarskih pogojev, bolj naklonjeno ozračje financiranja in stabilizacija bančnega sektorja Sloveniji lahko prinesli stabilnejše izglede, če pa se bo vse našteto poslabšalo zaradi težav bančnega sektorja ali novih pretresov iz evrskega območja, pa lahko naša država pričakuje nova znižanja bonitetne ocene.
Bonitetna hiša ocenjuje, da bodo stroški reševanja razmer v bančnem sistemu dosegli od 8 do 11 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), čim hitrejša izvedba slabe banke pa naj bi bila ključna za stabilizacijo razmer.
Poleg tega Moody's kljub še vedno primerljivo nizkemu slovenskemu javnemu dolgu izpostavlja poslabševanje javnofinančnega položaja. v agenciji menijo, da bi se javni dolg po upoštevanju stroškov reševanja bank v naslednjih letih zvišal celo nad 75 odstotkov BDP. Vseeno pa naj ne bi dosegel nevzdržne ravni.
Že popoldne je bila prodaja državnih obveznic zadržana zaradi morebitne spremembe bonitetne ocene Slovenije. Na ministrstvu pričakujejo nadaljevanje transakcije, ko bodo znane dodatne informacije.
