Mrzel tuš iz Strasbourga za lastnike izbrisanih družb

Evropsko sodišče za človekove pravice v prvi sodbi odločilo, da je bil izbris zakonit.

Objavljeno
28. februar 2017 17.47
shutt-denar
Maja Grgič
Maja Grgič

Ljubljana – Družbeniki izbrisanih podjetij so po skoraj osemnajstih letih pravdanja vse upe polagali v odločitev evropskega sodišča za človekove pravice. A prva sodba – Lekić proti Sloveniji – jim ni šla v prid. Sodišče je namreč odločilo, da je bil izbris družbe L.E. brez prehodne likvidacije zakonit. Sodba sicer še ni nujno dokončna.

Gre za podjetja, ki so bila izbrisana na podlagi zakona o finančnem poslovanju podjetij iz leta 1999, na podlagi katerega je na ramena družbenikov odgovornost za dolgove teh podjetij čez noč padla na ramena družbenikov, tudi tistih, ki sploh niso bili aktivni družbeniki. Družbeniki izbrisanih podjetij so tako postali solidarni dolžniki do upnikov družb s svojim osebnim premoženjem. To so v nekaterih primerih postali celo delavci, ki so svoj delež v podjetju pridobili zaradi neizplačanih plač ali vloženih certifikatov, pa tudi takšni, ki formalno niso bili več lastniki, a so še bili vpisani v sodni register.

Po podatkih Civilne iniciative nasilno izbrisanih podjetij (CINIP) je bilo na podlagi tega zakona iz registra gospodarskih družb izbrisanih prek 17.000 podjetij, kar je domnevno prizadelo kar 75.000 ljudi. Mnogim od njih je to povsem uničilo življenje in so v Sloveniji zaman iskali pravico.

V preteklosti sta bila sprejeta celo dva zakona, ki naj bi rešila to vprašanje, a je ustavno sodišče oba zakona razveljavilo.

Konflikt interesov?

Družbeniki izbrisanih podjetij zdaj pravico iščejo na evropskem sodišču za človekove pravice, kjer je poleg Lekićeve še blizu 20 tožb. Ukrep izbrisa je bil zakonit in ni predstavljal pretiranega individualnega bremena za pritožnika, je v primeru Lekić menilo omenjeno evropsko sodišče. Pri tem bi lahko bilo sporno, da je bil t.i. ad hoc sodnik, ki daje pojasnila, v tem primeru Boštjan Zalar, brat Aleša Zalarja, ki je sodeloval pri pripravi omenjenega spornega zakona iz leta 1999. Sodba se nanaša le na enega pritožnika in še ni dokončna, saj jo je mogoče predložiti še v obravnavo velikemu senatu. 

Državno pravobranilstvo meni, da so v celoti uspeli z agrumenti in da sodba pomeni, da naša država ni kršila določil konvencije o varstvu človekovih pravic. »Čeprav se omenjena sodba nanaša le na enega pritožnika, pa je za Slovenijo izredno pomembna, saj je v njej sodišče zavzelo stališče do zakonodaje, na podlagi katere je bil opravljen izbris podjetij iz sodnega registra in na podlagi katere so aktivni družbeniki postali odgovorni za dolgove izbrisane družbe,« so dodali. 

V CINIPU so nad odločitvijo sodišča ogorčeni in v sodelovanju za Lekićem napovedujejo zahtevo za obravnavo na velikem senatu. »Poleg tega bomo vse evropske države prosili za mednarodno zaščito, ker je to napad na podjetništvo v EU,« pravi Bojan Šušterič iz CINIP. Zanje je ta primer pomemben tudi zato, ker na obravnavo čakajo še druge tožbe.

Brez vsebinske presoje

Tudi pravnik dr. Šime Ivanjko, ki se je v preteklosti veliko zavzemal za rešitev vprašanja izbrisanih podjetij, meni, da se je treba pritožiti, saj da je šlo za odločanje sodišča o procesnih napakah, ne pa o vsebinskem problemu. Ivanjko še meni, da ta primer ni povsem identičen drugim primerom, zato sogovornik upa, da to ne bo vzorčna sodba za vse ostale.