Mura želi v petih letih prihodke zvišati za 20 milijonov evrov

Za zvišanje prihodkov na predkrizno raven je nujen z razvoj blagovne znamke in šivanje za najprestižnejše kupce.

Objavljeno
08. maj 2012 19.41
Posodobljeno
09. maj 2012 06.00
Anže Voh Boštic, gospodarstvo
Anže Voh Boštic, gospodarstvo

Ljubljana − Dve leti po stečaju murskosoboške Mure je zdravo jedro šiviljskega podjetja avgusta lani kupila AHA Skupina v lasti Mojce Lukančič in Nigla Buxtona. Za nakup sta odštela 9,7 milijona evrov, pri tem sta dobila 5,6 milijona evrov državne pomoči. Ta ju zavezuje, da morata najmanj pet let ohranjati delovna mesta 1560 zaposlenim v podjetju.

Strategija razvoja Mure temelji na jasni delitvi na Muro in partnerje, ki deluje po industrijskem principu šivanja oblačil za tuje blagovne znamke, ter na Muro – Evropsko hišo mode (Mura EHM), ki trži lastno blagovno znamko in je zato dizajnersko in marketinško usmerjena. A dolgotrajnost stečajnega postopka je predvsem blagovni znamki Mura povzročila veliko škodo. »Murinih oblačil ni bilo na policah trgovin, kolekcije so prihajale z zamudo, niti kroji niso bili najboljši. Lani je blagovna znamka po mojem mnenju dosegla dno,« meni Mojca Lukančič.

Novi dizajnerji

Da bi revitalizirali kroje, sodelujejo z izkušeno tujo dizajnerko in nekaterimi priznanimi slovenskimi. Njihovih imen javnosti še ne izdajo, saj želijo graditi predvsem prepoznavnost blagovne znamke Mura, in ne posameznih dizajnerjev. Denarja za odpiranje novih lastnih trgovin ni, zato bodo kolekcije širili v sodelovanju z veletrgovci. »Tem sicer plačamo provizijo, sodelovanje z njimi je manj tvegano kot odpiranje lastnih trgovin. Mura se je namreč v preteklosti s prevelikimi ambicijami že opekla,« poudarja Lukančičeva.

Prvič so sešili dve vzorčni kolekciji pomlad/poletje 2013, saj bodo eno predstavljali v Milanu. »Mednarodni kupci kolekcij ne kupujejo na desetih različnih mestih, temveč v svetovnih modnih središčih. Mure tako ne bodo hodili kupovat v Mursko Soboto. Zato smo v Milanu najeli agenta, ki sicer pobere 17 odstotkov provizije od prodaje, a ima svoj predstavitveni prostor, manekenke... Naš začetni strošek je le sešitje kolekcije,« pove Lukančeva.

Upajo, da bodo prodrli predvsem na obetaven ruski trg. Kolekcijo bodo nato predstavili tudi na Dunaju, za avstrijski trg, dogovarjajo se še z Nemci. »Niti zahodna Evropa še ni tako zasičena, da za nas ne bi bilo priložnosti. Mura uporablja dobre materiale in je cenovno ugodna – najdražja obleka stane 500 evrov, cene oblek dragih modnih hiš se začnejo pri 700, 800 evrih.«

Povečanje naročil

Lukančičevo veseli 44-odstotno povečanje naročil za kolekcijo jesen/zima 2012 v primerjavi s prejšnjo. Cilj povečanja prihodkov Mure EHM s 3,5 milijona leta 2011 na šest milijonov za letos je tako dosegljiv. Letos so spet prisotni na trgih celotne Jugoslavije, prodajo širijo še v relativno bogat Kazahstan in Belorusijo, kamor želijo izvažati plašče. Lastna blagovna znamka sicer ustvari manj kot desetino prihodkov Mure, 90 odstotkov teh je plod šivanja za tuje modne hiše.

»V petih letih moramo delež dohodkov Mure EHM dvigniti na eno tretjino, torej na 12 milijonov evrov. Skupne prihodke pa želimo v petih letih dvigniti na raven iz leta 2008, torej z lanskih 30 na dobrih 50 milijonov evrov,« razloži Lukančičeva. Za letos načrtujejo 35 milijonov evrov dohodka.

Šivanje za najprestižnejše

A za doseg takšnih prihodkov bo treba dobiti nove posle tudi za Muro in partnerje. V Delu smo že poročali o širitvi proizvodnje v Srbijo, s čimer bi ceno šivanja znižali do te mere, da bi v Sloveniji ohranili vsa delovna mesta. »Cilj je, da naše storitve ponudimo tudi najprestižnejšim znamkam. Na lestvici kakovosti šivanja od ena do deset, kjer je ena, recimo, H&M, deset pa Gucci, šivamo povprečno za stranke na ravni sedem.

Na višjih ravneh je cena minute šivanja že takšna, da bi prenesla tudi lokacijo v Murski Soboti. Konec aprila smo storitve predstavljali v Parizu, konec tega meseca bomo dobili obisk lastnika najprestižnejše znamke. Zanje smo še ugodni, saj so naše šivilje cenejše od italijanskih,« razloži Lukančičeva. Načrtujejo še ponudbo šivanja po meri za tiste, ki si želijo neklasične kroje, a si ne morejo kupiti obleke po naročilu priznanega modnega oblikovalca. Projekt bo pripravljen v predvidoma dveh mesecih.

Slaba finančna kondicija

Smele načrte lahko ogrozi predvsem velika zadolženost AHA Skupine, ki ima v lasti Muro. Ta je imela leta 2010 ob 65 milijonih evrov dohodkov 540.000 evrov čistega dobička, a je imela ob 8,4 milijona sredstev lastnega kapitala kar okoli 35 milijonov evrov posojil. Mnoge družbe v skupini so imele lani in predlani izgubo: elektromehansko podjetje AHA Ems predlani okoli 500.000, lani še 240.000 evrov izgube, prodajalna luksuznih oblek Midas 1,4 predlani in slab milijon evrov izgube lani, AHA Hoja, ki izdeluje izdelke iz lesa, okoli 140.000 evrov predlani in 640.000 evrov lani.

Lukančičeva pojasnjuje, da so morali v nekaterih podjetjih v preteklih letih precej investirati v proizvodne linije, izgubo bodo poskušali sanirati z iskanjem sinergij med podjetji. »Mura na primer šiva nogavice Wolford, AHA Hoja dela obešalnike zanje, v Midasu jih prodajamo. Ko začne eno podjetje v skupini sodelovati s tujim naročnikom, mu moramo poskušati prodati tudi storitve drugih podjetij v skupini,« načrte za sanacijo stanja opiše Lukančičeva.

Letos se bodo razdolžili

Rezultati celotne skupine za lani še niso znane, a Lukančičeva predvideva, da bodo ustvarili skupaj 82 milijonov evrov prihodkov ob dveh milijonih evrov dobička pred davki. Letos zaradi lanskega nakupa Mure in proizvajalca pohištva Paron načrtujejo okoli 121 milijonov evrov prihodkov in odplačilo šestih milijonov evrov posojil. Za normalno poslovanje bi potrebovali tri milijone novih, a imajo možnost koriščenja notranjih rezerv, če posojil ne bodo dobili. Načrtujejo še odprodajo nekaterih nepremičnin Parona, kar bi dodatno dvignilo kapital skupine. Ta se je lani po besedah Lukančičeve že povišal na deset milijonov evrov.

Ob relativno veliki zadolženosti skupine se postavlja vprašanje, ali imata Lukančičeva in Buxton dovolj sredstev za nadaljnja vlaganja v Muro. Lukančičeva je prepričana, da se bo račun izšel, če bo Mura rasla po načrtih. Za zdaj so izpolnili vse obveze, ki so jih vladi dali za pridobitev subvencije, so nam sporočili z vladnega urada za komuniciranje. Tudi rast naročil je spodbudna.

A vložek je za Lukančičevo in Buxtona velik: za nakup Mure sta poleg dveh milijonov evrov lastnih sredstev in dveh milijonov evrov državne subvencije, ki sta jo porabila v ta namen, najela tudi šestmilijonsko posojilo pri NLB. Zanj pa je banka zahtevala tudi osebno poroštvo obeh, torej sta zastavila tudi lastno premoženje. Pomembno je, da je doba odplačevanja posojila deset let, zaradi česar so obresti in pritisk na odplačevanje manjši. Letos jima bo poleg obresti predvidoma uspelo vrniti tudi 900.000 evrov glavnice.