Tiskane izdaje
Eden od členov sporne pogodbe se nanaša tudi na izrednega upravitelja, ki ga vlada ne more odpoklicati, ne da bi hkrati aktivirala enkratno izplačilo vseh 1,06 milijarde evrov posojila. Ker koncern nima denarja, so se posojilodajalci pod vodstvom sklada Knighthead že lotili razprodaje Agrokorjevega premoženja, ki so ga zastavili v družbi Madison Pacific iz Hongkonga.
Po drugem spornem določilu nobeno izplačilo ni mogoče brez soglasja svetovalne družbe AlixPartners, ki upravlja ne le prestrukturiranje, temveč tudi vse denarne tokove koncerna. Poleg tega brez soglasja te družbe za področje prestrukturiranja ni mogoče ustanoviti sveta upnikov pa tudi ne sprožiti postopka poravnave. Posojilodajalci so dosegli tudi to, da za morebitne spore ne bodo pristojna hrvaška, ampak angleška sodišča in da postopki ne bodo potekali v skladu s hrvaškim pravom. S to pogodbo je izredni vladni upravitelj Ante Ramljak odvzel pooblastila samemu sebi, hkrati pa je postal nezamenljiv. S tem je postavil v neugoden položaj ne le sebe, ampak celotno vlado.
Ramljak je zdaj priznal, da je sodeloval pri pisanju spornega lexa Agrokor. Foto: Cropix
Ramljak (ne)zamenljiv
Ramljak trdi, da ga je še vedno mogoče zamenjati, in pojasnjuje, da lahko posojilodajalci sprejmejo novega upravitelja, zato ni nikakršne potrebe, da bi aktivirali sporno določilo pogodbe. Ta njegova trditev ni kdove kako prepričljiva, tako kot ni prepričljivo njegovo pojasnilo, zakaj se je pred imenovanjem in sprejetjem lexa Agrokor sestajal s predstavniki sklada Knighthead. Ramljak je zdaj priznal, da je sodeloval pri pisanju spornega lexa Agrokor, kar zadeva klavzulo o njegovi zamenjavi, pa pravi, da je ta rezultat takratnih nestabilnih političnih razmer in da so se hoteli upniki s tem dodatno zavarovati. Vprašanje pa je, ali ni prav on predstavnikov tega »visoko tveganega sklada« seznanil z notranjimi informacijami o bodočem aranžmaju roll-up.
Naj spomnimo, da je ameriški mrhovinarski sklad Knighthead kupoval Agrokorjeve obveznice po zgolj trideset odstotkov njihove nominalne vrednosti, Agrokor pa jih je nato odkupil za 286 milijonov evrov, čeprav so bile pred tem kupljene za borih 68 milijonov evrov. In to prav z denarjem, ki mu ga je v okviru aranžmaja roll-up, vrednega 480 oziroma 960 milijonov evrov, večinoma dal ta mrhovinarski sklad.
Opozicija: Pogodba je veleizdaja!
Po tem neprijetnem odkritju zdaj vlada in premier Plenković poudarjata, da s sporno pogodbo ni prenehal veljati »lex Agrokor« in da lahko »zamenjajo upravitelja, morebitna odškodninska zahteva pa je logični poskus zaščite upnikov«. Pri tem so zamolčali, da o tej »odškodnini« ne bodo odločala hrvaška, ampak angleška sodišča, kar seveda vzbuja dvom o suverenosti države.
Prav tega pa se je zdaj oprijela opozicija, ki je pogodbo odkrito razglasila za veleizdajo. Najmočnejša opozicijska stranka SDP je premiera povabila v sabor, kjer naj bi pojasnil sporna določila pogodbe, če tega ne bo storil, pa bodo začeli zbirati podpise za njegovo odstavitev. Hkrati je stranka, ki je pri tem uporabila možnost, da se po vsaki razpravi zahteva odmor, tako da bi se govorilo izključno o Agrokorju, tako rekoč blokirala delo sabora.
Bo saborska komisija preiskovala?
Z razkritjem omenjene pogodbe je položaj vladajočih precej oslabljen, skrajno neprepričljivo pa je tudi nasprotovanje nadaljevanju dela saborske preiskovalne komisije za Agrokor. Do zdaj so to svoje nasprotovanje pojasnjevali z dejstvom, da se je začela uradna preiskava. Na stran opozicije se je zdaj postavila tudi predsednica Kolinda Grabar Kitarović, ki meni, da bi morala prav saborska preiskovalna komisija proučiti vse okoliščine, povezane s sklenitvijo sporne pogodbe.
Ob novonastali situaciji se je oglasil še vedno uradni lastnik Agrokorja Ivica Todorić, za katerega sta bila razpisana nalog za aretacijo in Interpolova tiralica. Todorić je iz neznanega kraja napisal: »Pogodba, s katero se ne priznava pristojnosti hrvaških sodišč, temveč naj bi morebitne spore prevzele v obravnavo države anglosaksonskega prava, odobrila pa sta jo ministrica Dalić in premier Plenković v sodelovanju z Antejem Ramljakom, razkriva dejansko španovijo vlade z mrhovinarskim skladom Knighthead v zdaj že povsem odkritem kriminalu velikanskih razsežnosti.«
Odkritje sporne pogodbe pa tudi zakulisnih iger, zaradi katerih so se preostali upniki znašli v neenakopravnem položaju, bo brez dvoma sprožilo novo serijo tožb, in to ne le proti Agrokorju, ampak tudi proti hrvaški državi, ki je vse to dopustila. Zagotovila, da reševanje Agrokorja ne bo šlo v škodo davčnih zavezancev, so tako iz dneva v dan vse manj prepričljiva.
