Ljubljana − Vzajemna in volitve v njeno skupščino razburjajo še naprej, zdaj je tudi vlada pozvala Agencijo za zavarovalni nadzor (AZN), naj opravi nadzor nad volilnimi postopki iz zadnjih mesecev. In pripeljali do tega, da sta med 45 člani skupščine Vzajemne le dve osebi, ki nista iz Štajerske. Na AZN, kot je za Delo povedal Sergej Simoniti, direktor AZN, so nadzor začeli že pred časom in ga še niso končali.
Vlada je na zadnji seji sprejela sklep, s katerim poziva Agencijo za zavrovalni nadzor, naj »izvede nadzor nad kandidacijskimi in volilnimi postopki pri volitvah v skupščino zastopnikov članov Vzajemne, d. v. z.« Gre za pobudo državnega svetnika Draga Ščernjaviča, s katero zdaj opozarja vlado, že pred tem pa državni svet; namreč na sporne postopke volilnih opravil za določanje kandidatov za volitve v skupščino zastopnikov članov Vzajemne. In seveda pričakuje tudi ukrepanje. Iz Ščernjavičeve pobude, ki je povzeta v vladnem pozivu, izhaja trditev, da so bile pri postopkih za izvedbo letošnjih volitev v skupščino Vzajemne »opažene nepravilnosti.«
Med drugim od silno kratkih rokov za oddajo volilnih predlogov do izplačila treh evrov za vsak glas podpore, podpisi so se menda zbirali bianko, imena kandidatov vpisovala naknadno. Po 383 zbranih volilnih predlogih so jih vodilni menda selekcionirali in izdali letak, koga naj se voli. Zaposlenim so menda grozili z odpovedjo, če teh navodil ne bi upoštevali ...
Na koncu naj bi vsa ta volilna igra pripeljala do cilja − ohranitev položaja (vodilnih na Vzajemni), ki pa jih spremljajo tudi trendi naraščajočih obratovalnih stroškov. Pri tem je namreč poveden podatek, da ob upadanju števila članov Vzajemne, ki jih je zdaj ostalo 840.000 od tistih 870.000, ti stroški kljub temu rastejo, in to v milijone. Obratovalni stroški v času zdajšnje uprave, ki jo vodi Aleš Mikeln, so se povečali za devet milijonov evrov − z 22 na 31 milijonov evrov.
Kritika: volitve so bile nedomokratične in avtokratske
Uprava in AZN, kot piše v tem pozivu vlade, sta se sicer na številne pobude svetnika Ščernjaviča menda izgovarjala, da so za nadzor pristojni nadzorni svet in skupščina Vzajemne. A kot smo v Delu pisali že februarja, je glavni problem prav v tem; da namreč volitve v skupščino »vodi« Štajerska gospodarska zbornica, predsednica te zbornice Aleksandra Podgornik pa je tudi predsednica nadzornega sveta Vzajemne.
In tako se, če poenostavimo, krog nadzirancev in nadzornikov uspešno sreča. Zato tudi poziv Ščernjaviča, naj bodo volitve izpeljane transparento, ne pa tako, kakor so bile, potem ko so baje celo zaposleni na Vzajemni dobili navodila, kako glasovati. Vladni poziv: »Pobudnik [torej Ščernjavič] zaključuje, da gre za nedemokratičen in avtokratski način vodenja postopkov volitev, katerih stroški bremenijo zbrana sredstva zavarovancev Vzajemne. To je nedopustno in pozivamo AZN, da preveri legitimnost kandidacijskih in volilnih postopkov ter glede na ugotovitve ustrezno ukrepa.«
Vlada se strinja, da AZN preveri legitimnost omenjenih postopkov, zato poziva AZN, da skladno s pristojnostmi izvede nadzor nad temi postopki.
AZN opravlja nadzor v Vzajemni
AZN je za Delo že konec februarja odgovorila, da so prijave na to temo prejeli, najprej anonimno, potem tudi podpisano, in da:«Zadevo obravnavamo resno, konkretno pa ne moremo postopka komentirati.« Potem so odgovarjali tudi državnemu svetu (na omenjeno pobudo državnega svetnika Draga Ščernjaviča), kjer sicer izpostavijo, da so neodvisni in samostojni pri opravljanju svojih nalog. A iz dokumentov je mogoče sklepati, da AZN že od prve polovice marca opravlja nadzor Vzajemne.
Včeraj je Sergej Simoniti, direktor AZN, za Delo odgovoril, da omenjenega vladnega poziva za nadzor Vzajemne agencija še ni prejela. Pri tem je spet poudaril, da je AZN na podlagi 486. člena zakona o zavarovalništvu pri opravljanju svojih nalog samostojna in neodvisna. In kaj je AZN ugotovila glede dosedanjih prijav čudnih volilnih praks v Vzajemni? Sergej Simoniti: »Postopek agencije še ni zaključen, zato vam zaradi varovanja zaupanih podatkov na podlagi 507. člena zakona o zavarovalništvu ne moremo podati odgovora.«
Čigava je Vzajemna?
Če je Vzajemna slovenska zdravstvena zavarovalnica, ali ne bi bilo potem normalno, da so v njeni skupščini bolj regijsko sorazmerno zastopani člani skupščine? Ali je normalno, da je v skupščini od 45 članov 43 iz štajerske regije in domene Štajerske gospodarske zbornice? Na to vprašanje na AZN nimajo odgovora, namreč, »agencija nima pristojnosti, da bi presojala regijsko zastopanost skupščine Vzajemne«.
Vprašnje, čigava je Vzajemna, torej ostaja še naprej nerešeno, čeprav so dejstva letošnjih volitev v skupščino Vzajemne jasna: samo dva nista Štajerca. Tudi pri nadomestnih zastopnikih članov Vzajemne v skupščini Vzajemne modela niso spremenili, saj je od 90 izvoljenih le šest takšnih, ki nimajo štajerskih naslovov.
In kakšen je komentar Vzajemne na vladni poziv? Kakšna je regijska pokritost članov Vzajemne: koliko jih je iz Primorske, Gorenjske, Koroške ... in koliko iz Šajerske; na primer v odstotkih? In ali je Vzajemna vložila tožbo proti neznanim storilcem, ki so domnevno nezkonitio zbirali glasove podpore za določene kandidate ob volitvah v skupščino? Na Vzajemni so, z rahlo poletno sproščenostjo, odgovorili, da bodo na naša vprašnja odgovorili »v prihodnjih dneh«. In da so zadevo že komentirali, ko je Ščernjavič poslal pismo (marca letos) in da se je že takrat videlo, da Ščernajviča vodi marsikakšen interes in da vlada pač tovrstna pisma preda organom, v tem primeru AZN.
Tiskane izdaje
