Najboljši matematik med nagrajenci

Matematika je upravičeno ženskega spola; je zelo, zelo lepa (če se poglobiš vanjo), neizmerno zvesta (ko nekaj dokažeš, velja za večno) in koristna (če le znaš z njo). Tako čutno jo lahko opiše samo – matematik. Viljem Rupnik, najstarejši nagrajenec GZS, je znal matematiko uspešno vpreči v reševanje konkretnih ekonomskih problemov. Še zdaj, pri skoraj petinosemdesetih, govori o njej z nebrzdano strastjo. V slogu letošnje podelitve gospodarskih oskarjev.

Viljem Rupnik je doktoriral iz matematike, ekonomije in tehnike, skozi njegovo šolo na ekonomski fakulteti v Ljubljani je šlo okoli 30.000 nadobudnih ekonomistov. Nagrado GZS, tedaj še nagrado Borisa Kraigherja, je prejel v prvi garnituri nagrajencev, leta 1969, pri rosnih 35 letih, skupaj s kolegom dr. Alojzem Vadnalom, in sicer »za učinkovito in uspešno teoretično in aplikativno razvijanje operacijskih raziskav, s katerimi sta prispevala k napredku v organizaciji ter vodenju proizvodnje in poslovanja gospodarskih organizacij«.

Predlog je podprlo 13 gospodarskih organizacij s področja kmetijstva, živilske industrije, kemične, tekstilne, kovinske in elektroindustrije iz več republik tedanje Jugoslavije. S čim sta jih prepričala?

Dokazala sva, da je matematika sposobna reševati mehke, umetniške probleme gospodarstva. Ko je stiska, ko je veliko omejitev, je matematika lahko koristno orodje za trdo logiko, z njeno pomočjo lahko iz puščave izčrpamo nekaj vode. Razmere v gospodarstvu, posebej v živilski industriji, so bile takrat težke, manjkalo je tega in onega. Problem, v katerega sva zagrizla najprej, so bili nizka prirast žive teže naših vrlih prašičkov in visoki stroški za krmo. S pomočjo metode optimizacije smo iz takratnih surovin zmešali stroškovno optimalno mešanico krme in hitro povečali samozadostno preskrbo z mesom. Seveda smo upoštevali tudi organoleptične zahteve, saj je bilo treba poskrbeti, da bodo prašički tisto hrano tudi pojedli. Pristop je nato začela uporabljati vsa slovenska živinorejska srenja.

Kaj vam je pomenila nagrada leta 1969, kakšno težo je imela, in kako jo vidite danes?

Nagrada je imela veliko težo, ker je bil učinek našega dela takoj zelo močan. Metoda je v naslednjih letih doživela velik razmah, ne le v živilski industriji, ampak nasploh. Zbornica je takrat v ta namen ustanovila poseben biro za operacijske in tržne raziskave, kot serviserja sanacije. Danes vse skupaj gledam z nostalgijo: to so bili razmeroma preprosti prijemi v matematiki v primerjavi z aktualnimi. Matematika se razvija, je živa.

Kakšen je po vaše zdaj odnos med znanstveno-raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom? Je znanost (še) v službi gospodarstva?

Danes so podjetja, ki so vlečni konji gospodarstva, v glavnem v tuji lasti, v njih delajo tuji strokovnjaki, za naše so vrata več ali manj zaprta. Imamo nekaj zveličavnih primerov redkih dobrih še domačih podjetij, ki uporabljajo, tako sklepam, zelo napredne metode, a nimamo vpogleda vanje. Na splošno pa menim, da znanost ni v neposredni spregi z gospodarstvom, kot je bila včasih. Probleme obravnava površinsko, v lažni zavesti, da živimo v izobilju in da lahko grešimo.

Ste kritik koncentracije kapitala in globalizacije, ki pa se v tej točki cikla kažeta v svetli luči, saj gospodarstvo, tudi slovensko, dobesedno cveti. Smo kaj dlje od točke, v kateri smo bili pred zadnjo gospodarsko krizo?

Odgovor na to ne more biti kratek. Predvsem ne smete uporabljati prve osebe množine. Ne smo, ampak – so. Kot rečeno, je večina najboljših podjetij v tuji lasti. Vprašanje, kdo je na boljšem, sem popisal v svoji knjigi Globalizacijski izzivi, z analizo, ki je osvetlila neoliberalno globalizacijo z vsemi njenimi defekti in celo vrsto popravkov. V praksi se kaže usoden konflikt med koncentracijo in centralizacijo kapitala. Nismo profitirali vsi, ampak kvečjemu redki, ki so prišli do bogastva, pošteno ali ne. Iz krize se še nismo dosti naučili, se pa učimo, a zelo grenko. Imamo veliko problemov in malo rešitev, kreativnosti in elana, kakršen je bil včasih, vse je v rokah maloštevilnih uspešnih podjetij, na katera ne moremo vplivati.

Zdi se, da v dolgi koloni nagrajencev GZS prevladujejo ekonomisti. Matematika je sicer eksaktna znanost, a vas vendarle prosim za oceno: koliko jih je šlo skozi vašo šolo matematike, koliko se jih spomnite?

Pregleda nad kolono nagrajencev, ali so zagovorniki in uporabniki matematike, nimam, ker jih je zelo veliko. Za rokav pa me res večkrat pocukajo, težko bi se spomnil imen, bolj pa obrazov. So mnenja, da sem rigorozen, a kljub temu imajo v glavnem lepe spomine. Ne vem, koliko so od matematike odnesli. (v smehu) Bi jih moral spet povabiti na izpit.