Tiskane izdaje
Ljubljana – Digitalizacija, avtomatizacija, robotizacija so trendi, ki so zaznamovali razmišljanja o prihodnosti slovenske trgovine. Ne bo se jim moč izogniti, bojazen, da bodo kupcem v bližnji prihodnosti stregli roboti, pa je vendarle odveč. To je bil eden od sklepov 11. strateške konference o trgovini, zbor uglednih govorcev se je namreč strinjal, da brez ljudi, brez njihovega pristnega odnosa s strankami, kljub vsemu ne bo šlo.
Dve popolni skrajnosti
Kako utegne zgledati trgovina prihodnosti, so udeleženci konference, ki jo je organizirala Trgovinska zbornica Slovenije v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani, izvedeli iz zanimive predstavitve gostje iz Seattla, Nadie Shourabuka, direktorice in ustanoviteljice tekstilne verige Hointer. Ta zagovarja koncept popolne avtomatizacije in robotizacije, za katerega se zanimajo tudi druge velike ameriške trgovske verige.
Bistvo koncepta je, da združuje najboljše iz digitalne in fizične trgovine. Kupec pride v prodajalno, izbere izdelke s pomočjo pametne naprave, izbrano ga že čaka v garderobi, prek zaslona lahko izdelek zamenja, vzame in plača s kartico – vse je avtomatizirano – razen, če želi nasvet. Tedaj se pojavi trgovec-svetovalec, ki pomaga zaključiti posel. Osebje torej počne zgolj tisto, kar je njegova primarna naloga, ne pa da premetava oblačila, pospravlja police, izpisuje račune ...
Gostja je nanizala še vrsto domiselnih primerov virtualnega nakupovanja v trgovinah, kavarnah, po poti iz službe, in neskončnih možnosti, ki jih ponuja tehnologija in jih v Seattlu srečaš na vsakem koraku. Do skrajnosti (Amazon GO), v kateri vstopiš v trgovino, nabereš izdelke v voziček in odideš. Ne kot tat, saj te kamere na stropu prepoznajo, posnamejo, kaj si naložil v voziček, in kupljeno na koncu seveda plačaš.
Psihologinja Simonetta Carbonaro, Realise Nemčija, strokovnjakinja za humanizacijo trgovine in nove oblike potrošništva, pa zagovarja drugo skrajnost. Meni, da imajo potrošniki dovolj materializma, nočejo več trošiti brez meja, ampak stremijo za globjim smislom in kakovostjo življenja. Raziskave kažejo, da se 73 odstotkov potrošnikov želi povezovati z resničnimi ljudmi, ne z roboti.
Nanizala je pasti popolnega razčlovečenja trgovskega posla: izolacijo, vkalupljanje, zatiranje inovativnosti, nevarnost, da bo internet stvari diktiral naš urnik, da bodo trgovci množico podatkov, ki jih zberejo o nas, našem načinu življenja, finančnem statusu, zdravju, zlorabili ali prodajali (malo za šalo: »Če kupim nutelo, me bo morda naprava zatožila mojemu zdravniku.«) To bi morali po njenem mnenju trgovci upoštevati ter ohranjati, razvijati in vzgajati kadre, ki bodo kos tako tehnologiji kot zahtevam potrošnika, kadre, ki bodo čutili pripadnost svoji trgovini in delali s srcem.
Digitalizacija kot evolucija
Zdi se, da se številni slovenski trgovci tega zavedajo, tako so pokazale predstavitve treh referenčnih slovenskih trgovcev, Kibube, Kalčka in podjetja Renault Nissan Slovenija. »Digitalizacija se dogaja potiho, to ni revolucija. Zame je kot zrak, za mlajše še bolj. Če mislite, da je to nekaj novega, ste 10 let prepozni,« je avditorij razvnel Rok Stritar iz Kibube.
Omenjena podjetja sledijo razvoju tehnologije, z njo racionalizirajo poslovne procese, obenem pa poudarjajo pomen zaposlenih v odnosu do kupcev. Vsak na svojem področju natančno vedo, kakšne kompetence bodo morali v prihodnje razviti zaposleni zaradi tehnološkega napredka in spremenjenih potrošniških navad, od poznavanja izdelkov, tehnoloških naprav, do sposobnosti empatije, pristnosti, prijaznosti, motivacije.
Na okrogli mizi, na kateri so sodelovali predstavniki Mercatorja, Viva, Fame, OMV Slovenija in zamejske FerroJulie, so med drugim govorili o tem, kako se lotevajo največjih kadrovskih izzivov. Konjunktura, ki sicer prinaša večji promet in zaslužek, povzroča trgovcem sive lase zaradi odliva delavcev na atraktivnejša delovna mesta. Več težav imajo veliki sistemi, manj lokalni trgovci, vsem pa je skupno, da se morajo s kadri ukvarjati bolj kot kadar koli, in to načrtno, strateško.
Besednjak, ki so ga uporabili govorci, je bil bolj psihološki kot ekonomski. Kot je dejal Aleksander Lemut iz Fame: »Najhujša bolezen, ki lahko načne naš market, je kamen na duši.« Gostje omizja so se na naravnost kosali, kdo bo bolj ponosen na svoje delavce, kdo jih bo označil z bolj vznesenimi opisi, v katerih se zrcali ljubezen, strast, srce, domoljubje, nasmeh na obrazu, prisrčnost, prijaznost, pripadnost, komunikacija, inovativnost. Prav to je tisto, kar od trgovcev pričakujejo tudi stranke.
