Tiskane izdaje
Skupina Petrol je bila lani v Sloveniji največja poslovna skupina po ustvarjenih čistih prihodkih in tretja najbolj dobičkonosna. Po tem kazalniku je daleč pred vsemi skupina Krka. Mercator, Gorenje in NLB, ki so po prihodkih med desetimi največjimi, so hkrati med največjimi izgubarji.
K izgubi nekaj več kot tri milijarde, ki jo je lani ustvarilo 24 največjih poslovnih skupin v Sloveniji, je levji delež prispevalo pet bank, z več kot 1,4- milijardnim minusom NLB na čelu. Med preostalimi podjetji, skupaj so lani ustvarila 475 milijonov evrov izgube, jih je nekaj že v različnih postopkih insolventnosti.
Med 42 skupinami, ki so lani ustvarile skupaj 596 milijonov evrov čistega dobička, izstopa Krka, ki je k tej vrednosti prispevala slabih 173 milijonov evrov, Triglav, ki je na drugem mestu, pa 14 odstotkov oziroma 84 milijonov.
Blizu vrha sta še dve zavarovalni skupini: Pozavarovalnica Sava in Adriatic Slovenica. V prvi polovici lestvice največjih po dobičku so vsa podjetja iz energetskega sektorja, med nestoritvenimi podjetji so na vrhu seznama poleg Krke še LTH Castings, Tab in Letrika.
Na tuje po več kupcev
Nekatera podjetja, ki tvorijo poslovne skupine, smo vprašali o prednostih in slabostih takšnega delovanja. Ne glede na panogo poudarjajo sinergije, ki jih tako lahko dosegajo, na drugi strani pa imajo lahko podjetja zaradi takšne organiziranosti daljši čas odločanja in so manj prilagodljiva.
Nekoliko drugačen položaj od ostalih podjetij med tistimi, ki so odgovorili na vprašanja, imajo elektropodjetja. Pred nekaj leti so zaradi prilagajanja evropski zakonodaji ločila dobavo električne energije in distribucijo, zaradi česar so ustanovila hčerinska podjetja. Sinergijski učinki so, so si enotni, v Elektro Ljubljana poudarjajo med drugim kredibilnost in zaupanje, ki se prenašata na hčerinske družbe.
V podjetjih, ki imajo svoje družbe tudi v tujini, na primer izpostavljajo lažjo dostopnost trga. »Pri ustanavljanju odvisnih družb na trgih zunaj Slovenije so ključni prodajni potencial posameznega trga in morebitne prednosti lokalnega poslovnega okolja z regulatornega vidika, pridobitve statusa domačega proizvajalca in podobno,« pojasnjujejo v Krki. Vse razen zdravilišča so vezane na njeno osnovno dejavnost.
Tudi v Petrolu pri investiranju ostajajo v temeljni dejavnosti. »Tveganja pri vključevanju v poslovne dejavnosti, za katere družba nima dovolj znanja, so previsoka, kljub morebitnim trenutnim ugodnim kazalnikom o prihodnjih prihodkih in dobičkih v novi dejavnosti,« pojasnjujejo.
Adriatic Slovenica je vodilna družba v skupini KD Group, ki je bila pred krizo zelo heterogena. »Razmere na trgu so prinesle nove strateške usmeritve. Glavna je ta, da se skupina preoblikuje v zavarovalniški holding, ob tem pa omogoča tudi kakovostno upravljanje premoženja,« pojasnjujejo.
V Savi ocenjujejo, da z dobrim sistemom upravljanja lahko uspešno posluje tudi skupina, ki združuje podjetja iz različnih dejavnosti. »V zadnjih štirih letih smo novim vodstvom, z novo organiziranostjo in novim modelom upravljanja skupine, z združitvijo družb dejavnosti Turizem, dezinvestiranjem dejavnosti Gumarstvo in ostalimi aktivnostmi zagotovili pogoje za uspešno konsolidacijo strateških naložb, za zagotovitev potrebnega podaljšanja dogovora o prestrukturiranju virov financiranja in za ponovno povečanje premoženja družbe.«
V Triglavu verjamejo, da je v skupine smiselno povezovati podjetja z enako ali dopolnilno dejavnostjo. Med prednostmi poslovanja v skupini navajajo prenos dobrega imena podjetja na hčerinske družbe, večjo prepoznavnost zaradi poslovanja pod istim imenom, z večjim geografskim območjem poslovanja je več priložnosti za širitev in razvoj. »Povezovanje v skupino nam omogoča optimalno izkoriščanje sinergij, kot so navzkrižna prodaja storitev, razvoj novih storitev in novih poslovnih modelov, diferenciacija ponudbe s ponudbo ekskluzivnih vsebin, izboljšanje uporabniške izkušnje …,« navajajo v Telekomu.
Treba se je prilagajati
V holdingu Domel dodajajo, da ima skupina zaradi večjega obsega poslovanja možnost za večja vlaganja v razvoj in druga specialna znanja. »Prehajanje zaposlenih v skupini omogoča večjo prožnost in prilagajanje tržnim razmeram,« še pojasnjujejo.
V nekaterih podjetjih poudarjajo pomen dopolnjevanja ponudbe družb v skupini. Ena takih je Letrika: »Vsaka družba v skupini ima svoje naloge in namen, predvsem z njimi izkoriščamo dostop do trgov, ugodnejše proizvodne predpostavke, pa tudi nabavne ali logistične koristi.«
V skupini Sij (Slovenska industrija jekla) se povezujejo vertikalno, kar omogoča večjo neodvisnost in tržno učinkovitost skupine ter varnost in uspešnost vsakemu podjetju. »Na začetku so podjetja za zbiranje starega železa in surovin, ki so vhodni materiali jeklarskim podjetjem, te produkte pa dopolnjujejo podjetja za predelavo in prodajo.« Poleg tega imajo veliko prednost pred konkurenco na področju razvoja, »inovativni izdelki so plod skupnega razvoja strokovnjakov družb v skupini«, še dodajajo.
Tudi v Intereuropi poudarjajo celotne logistične storitve, ki jih lahko ponujajo kot skupina. Lažje dosegajo ekonomijo obsega in imajo boljšo pogajalsko pozicijo pri pridobivanju projektov.
Priložnost za izmenjavo zaposlenih
Večjo pogajalsko moč skupine omenjajo tudi v Mercatorju, s čimer se lahko zniža vrsta stroškov od nabave do logistike in podpornih služb, večja je izmenjava dobrih praks in izkušenj. Podobno navajajo v Topdomu, kjer so skupino ustanovili prav zaradi skupnega nastopa pri dobaviteljih in ugodnejših nakupnih pogojev. Poleg tega v Drogi Kolinski, ki je članica Atlantic Grupe, omenjajo moč skupnih služb, »znotraj skupine nisi tako ranljiv, programi se dopolnjujejo, močne so skupne strokovne službe«, pravijo in dodajajo »Praviloma skupina zagotavlja podjetju stabilnost in ugled, so pa primeri, ko je drugače. Droga Kolinska je bila v skupini Istrabenz, ko je bila ta v postopku prisilne poravnave.«
V Žitu težijo h konsolidaciji osnovne dejavnosti, to sta mlinarstvo in pekarstvo – tako v skupini kot širše na trgu. Ocenjujejo, da je to dolgoročno smiselno in razvojno učinkoviteje za panogo.
V Leku, ki si je po njihovih besedah pridobil pomemben položaj v skupini Sandoz, pravijo: » Način delovanja se pri prehodu v skupino spremeni, v našem primeru pa je združevanje prineslo številne priložnosti za nadaljnji razvoj.« V povprečju vsako leto vložijo 20 patentnih prijav, po svetu imajo pridobljenih več kot tisoč patentnih pravic, se pohvalijo. In še: »Biti del mednarodne družbe je priložnost tudi za zaposlene, ki imajo dostop do širokega nabora znanj, možnost sodelovanja pri mednarodnih projektih ter možnost napredovanja doma in v tujini. Veliko sodelavcev iz Slovenije zaseda najvišje položaje v okviru Sandoza in Novartisa.«
