Največji preskok je KZ Krka uspel pri zelenjavi

V integrirano pridelavo se je vključilo nekaj novih pogodbenih pridelovalcev. KZ je povečala prihodke za štiri odstotke.

Objavljeno
30. januar 2013 18.41
Posodobljeno
31. januar 2013 05.00
Zdenka Lindič-Dragaš, Novo mesto
Zdenka Lindič-Dragaš, Novo mesto

Novo mesto – »Glede na razmere smo leto 2012 končali zelo uspešno. Zadovoljni smo,« lansko poslovanje Kmetijske zadruge Krka iz Novega mesta ocenjuje direktor Jure Vončina. KZ je za polovico zmanjšala izgubo iz preteklih let, letos pa računajo na poslovanje na vsaj pozitivni ničli.

KZ Krka, ki je še vedno med največjimi pri nas, je lani povečala prihodke za štiri odstotke. Dosegli so skoraj 32 milijonov evrov. Končni rezultat poslovanja pod črto še ni znan, vendar je Vončina prepričan, da jim je uspelo zmanjšati izgubo najmanj za polovico. Od članov, ki jih je tristo, so zadržali odkup in prodajo 2700 ton mesa in 21 milijonov litrov mleka. To ni malo, zato jih po besedah Vončine še kako zanima, kaj bo z Ljubljanskimi mlekarnami, ki jim oddajajo odkupljeno mleko.

Največji preskok je KZ Krka lani uspel pri zelenjavi. V integrirano pridelavo se je vključilo nekaj novih velikih pogodbenih pridelovalcev na območju Dolenjske in Posavja in jih je že več kot 30, od njih pa so lani odkupili 3421 ton sveže zelenjave. To je tretjina vse odkupljene slovenske zelenjave, KZ Krka pa je s tem že postala največja ponudnica integrirano pridelane zelenjave pri nas. Odkupila in prodala je vso pridelano zelenjavo in bi je lahko še več, če bi jo imela. Zato za letos načrtuje pridelavo, odkup in prodajo 3600 do 3700 ton sveže zelenjave.

Integrirana pridelava: bolj kakovostna, bolj zdrava


Domača zelenjava iz integrirane pridelave je sicer dražja od uvožene, a tudi kakovostnejša in bolj zdrava. Vončina poudarja, da je trgana zrela, ker so transportne poti kratke in je zato ni treba dodatno obdelati. Ukrepi integrirane pridelave – ta je nekje vmes med konvencionalno in ekološko – pa so glede uporabe gnojil in zaščitnih sredstev ostri. »Takšna solata vam v hladilniku res ne bo dolgo stala brez gnitja in še zrasla, kot se dogaja z uvoženo, pridelano s precej več gnojili in zaščitnimi sredstvi, vendar je boljša in bolj zdrava,« opozarja Vončina.

To spoznava vse več ljudi, saj ima domača zelenjava kljub višji ceni kupce. Njena prodaja se povečuje v lastni maloprodaji KZ Krka in v drugih trgovskih sistemih. Lani so uspeli prodreti v vse tri največje v Sloveniji, za letos pa imajo že dve podpisani pogodbi in so pred dogovorom s tretjim trgovcem.

V KZ Krka imajo prav z integrirano pridelavo zelenjave še velike načrte. Samopreskrba je pri nas s polovice padla na 30 odstotkov, prav na območju Dolenjske in Posavja, kjer je že zdaj glavnina pridelovalcev po sistemu integrirane pridelave, pa so tudi zaradi možnosti namakanja še velike možnosti za povečanje pridelave. »Če nam v prihodnjih dveh, treh letih uspe izgradnja zbirnega centra, bi lahko povečali pridelavo na 7000 do 8000 ton, kakršna je že bila,« je povedal Vončina. Zbirni center bi stal od dva do tri milijone evrov. KZ ima več primernih zemljišč zanj, prizadevala pa si bo za pridobitev nepovratnih sredstev zanj, brez katerih ga bo težko zgradila.

KZ Krka Novo mesto je pred kratkim na razpisu pridobila 200.000 evrov iz evropskega sklada za razvoj podeželja za dveletno promocijo in informiranje o integrirani pridelavi zelenjave in sadja. KZ bo k tej vsoti dodala 80 tisočakov. Cilj projekta je ozaveščanje potrošnikov in pridelovalcev o zelenjavi in sadju, pridelanih z minimalno uporabo škropiv in gnojil.