Tiskane izdaje
Ljubljana – Riko Janeza Škrabca, CGP Darija Južne in Pomgrad Stanka Polaniča. To so največji trije gradbinci v državi. Lansko leto so sicer z visokimi rastmi zaznamovali še Gorenjska gradbena družba, GH holding, Cestno podjetje Gorica in Kolektor Koling.
Na lestvico desetih največjih gradbincev smo uvrstili tako gradbena podjetja z lastno operativo kot tudi inženiring družbe, ki postajajo vse pomembnejši igralci v slovenskem gradbeniškem okolju. Največji med vsemi je Riko, ki je lani ustvaril 144,3 milijona evrov prihodkov in 4,2 milijona evrov dobička. Za primerjavo: nekoč največji SCT je leta 2008 ustvaril 534 milijonov evrov prihodkov.
V Sloveniji je Riko med drugim delal več čistilnih naprav in centrov za ravnanje z odpadki, sicer pa ta družba med vsemi slovenskimi graditeljskimi podjetji ustvari največ prihodkov v tujini, prisotna je denimo v Rusiji, Ukrajini, Belorusiji, Makedoniji in Veliki Britaniji. Janez Škrabec, partner in direktor Rika, je na nedavnem srečanju poslovnih voditeljev Jugovzhodne Evrope omenil potencial gradnje hidroelektrarn po Balkanu; Riko te gradi v Makedoniji, zdaj pa se je na tem področju podal v tekmo tudi doma. Uspel je namreč s 66 milijonov evrov vrednim poslom gradnje akumulacijskega jezera HE Brežice, vendar se je neizbrani CGP na odločitev pritožil.
Novomeški CGP je bil lani s 4,9 milijona evrov čistega dobička najdobičkonosnejše gradbeno podjetje, ustvarili pa je slabih 105 milijonov evrov od prodaje. Murskosoboški SGP Pomgrad je lani ustvaril 95,3 milijona evrov prihodkov in 1,1 milijona evrov čistega dobička. A z upoštevanjem konsolidiranih izkazov, je skupina Pomgrad s 134 milijoni evrov uvrščena takoj za Rikom. SGP Pomgrad dela tudi v Avstriji in na Hrvaškem, med pomembnejšimi lanskimi domačimi projekti pa so bili dokončanje fakultet za kemijo in računalništvo, obnova železnic in avtocest, pomurski vodovod, čistilne naprave. SGP Pomgrad je bil v skupini s CGP, Gorenjsko gradbeno družbo in CP Ptuj tudi izbran za izvajalce prve etape avtocestnega odseka Draženci–Gruškovje.
Takoj za prvo trojico je Gorenjska gradbena družba, ki jo vodi Branko Žiberna. Ta je lani glede na leto prej občutno povečala prihodke, njihovi glavni projekti pa so obnova in gradnja cest ter komunalne infrastrukture. Železniško gradbeno podjetje (SŽ ŽGP) je bil lani z 82,2 milijona evrov prihodkov četrti največji gradbinec, temu pa sledi GH Holding. Ta je lani ustvaril 78,8 milijona evrov prihodkov, po besedah predsednika upravnega odbora Blaža Miklavčiča pa se bodo letos približali sto milijonom evrov. Med pomembnejšimi projekti GH holdinga so železniška infrastruktura, čistilne naprave v več občinah ter urgenca v Mariboru in center Nogometne zveze Slovenije. Med hitrorastočimi gradbinci sta tudi inženiring družba Kolektor koling, ta bo denimo gradil ljubljansko urgenco, in novogoriško cestno podjetje CPG. Slednji je zanimiv, ker je v lasti Primorja v stečaju in ga stečajni upravitelj prodaja. Iz stečajne mase CPL je na prodaj tudi ljubljanski koncesionar KPL, ki je lani ustvaril 23,5 milijona evrov prihodkov, zato se utegnejo razmerja med največjimi v Sloveniji kmalu spremeniti.
Negotova prihodnost
Gradbeništvo je lani raslo zahvaljujoč pospešenemu črpanju evropskih sredstev, s katerimi sta bili predvsem financirani komunalna infrastruktura, denimo čistilne naprave, centri za ravnanje z odpadki, vodovodi, in obnova železnic. Letos je zadnje leto za črpanje iz pretekle finančne perspektive, po včeraj objavljenih podatkih državnega statističnega urada pa se gradbena aktivnost glede na lani ohlaja. Vrednost opravljenih gradbenih del je bila namreč v prvih štirih mesecih tega leta za 2,7 odstotka nižja od vrednosti v enakem obdobju lani. Zmanjšalo so se predvsem dela na stavbah, in sicer za 4,8 odstotka, medtem ko se je vrednosti del na gradbenih inženirskih objektih skrčila za 1,9 odstotka. Direktor zbornice gradbeništva na Gospodarski zbornici Slovenije Jože Renar pa opozarja predvsem na prihodnost. Zaloga pogodb v podjetjih je namreč že 20 odstotkov nižja kot leto nazaj, novih pogodb pa je več kot polovico manj kot leto nazaj: »Kaže, da bo padec obsega del v letu 2015 neizbežen, še naprej pa ostajajo mnogo bolj zaskrbljujoča predvidevanja za leto 2016 in 2017. Žal optimistične izjave ministra Gašperšiča, o kontinuiteti gradnje na infrastrukturnih projektih in energetski sanaciji stavb doslej še niso dobile podpore v novih podpisanih poslih podjetij.«
