Tiskane izdaje
Renkovci – Že dve leti si v družbi Paradajz, ki prideluje paradižnik višjega kakovostnega in cenovnega razreda Lušt, prizadevajo za povečanje rastlinjakov, in zdaj so končno tako daleč, da bodo začeli tiste priprave na gradnjo, ki jih lahko opravijo sami pred kandidaturo za kmetijske subvencije. Pri tem čakajo na razpis kmetijskega ministrstva.
Na razpisu si namreč obetajo delno nepovratno sofinanciranje, ki jim bo olajšalo pot do 3,3 milijona evrov vredne naložbe v nove rastlinjake. Na razpis so se nameravali prijaviti že pred letom dni, a jih je presenetila dodatna zahteva, da morajo poleg spremembe namembnosti zemljišč in že obstoječega in veljavnega gradbenega dovoljenja pridobiti tudi okoljevarstveno soglasje za gradnjo, kar je novost v tovrstnih postopkih.
Pridobivanje soglasja je trajalo skupaj z izdelavo študije skoraj eno leto, tako da so za kandidaturo na prvem naslednjem razpisu kmetijskega ministrstva nared šele zdaj.
Martin Žigo, eden od treh direktorjev Paradajza. Foto: Jože Pojbič/Delo
»Kmalu se bomo lotili zemeljskih del oziroma urejanja okolice za postavitev rastlinjaka, gradnjo pa bi začeli po oddaji vloge za naslednji razpis kmetijskega ministrstva, ki so ga že nekajkrat prestavili. Po zadnjih informacijah bo objavljen konec julija,« pravi eden od direktorjev Paradajza Martin Žigo.
Posebne sorteV novem rastlinjaku bodo v računalniško nadzorovanih razmerah pridelovali predvsem posebne sorte paradižnikov, ki so pri kupcih vse bolj priljubljene. Z novo pridobitvijo se bo dosedanja pridelava Paradajza, ki je lani znašala 3500 ton paradižnika, povečala za dodatnih tisoč ton, prinesla pa bo tudi od petnajst do dvajset novih delovnih mest. Skupaj bo tako po zgraditvi in odprtju novega rastlinjaka v Paradajzu zaposlenih okrog 75 ljudi.
Paradajz je pridelavo paradižnika premium v Renkovcih začel leta 2012 na štirih hektarih rastlinjakov, s tridesetimi zaposlenimi in letno pridelavo 2000 ton. S tem so podvojili dotedanjo domačo pridelavo paradižnika in zadovoljili okrog 13 odstotkov vseh slovenskih potreb po tej vrtnini. Po dveh letih so rastlinjake razširili za nova dva hektara in pol.
Foto: Marko Feist/Slovenske novice
Pridelava je visokotehnološka, računalniško nadzorovana in integrirana, kar pomeni, da kemičnih sredstev ne uporabljajo. Sadike niso gensko spremenjene, oprašujejo jih čmrlji, škodljivce pa uničujejo naravni plenilci.
Termalno vodo bodo vračali
Zdaj rastlinjake dogrevajo s termalno vodo iz bližnje vrtine, a ker jim je po novem država zmanjšala količino potrebne vode za ogrevanje in dodelila plačevanje koncesnin za uporabo termalne vode, pripravljajo vse potrebno za naložbo v vrtino za vračanje izrabljene termalne vode.
Pred kratkim so dobili odločbo kmetijskega ministrstva o dodelitvi subvencije v višini dobrih 400.000 evrov, kar je tretjina predvidene naložbe. Zaradi omejitvenih ukrepov na področju geotermije sicer v prihodnje pričakujejo večjo porabo elektrike in fosilnih goriv.
Količki že označujejo, kje bo stal nov Paradajzov rastlinjak. Foto: Jože Pojbič/Delo
