Tiskane izdaje
Rajko Sterguljc iz podjetja Urbis, ki je pripravljajo spremembe prostorskih načrtov, je pojasnil, da se Magnina tovarna gradila v štirih fazah. V prvi bo zgrajena lakirnica, v drugi obrat za karoserije, v tretji za sestavljanje avtomobilov s kapaciteto 100.000 avtomobilov in v četrti podvojitev te kapacitete.
Za gradnjo lakirnice mora Magna najprej dobiti okoljevarstveno soglasje, o čemer odloga Agencija za okolje (Arso). To mora odločiti v treh mesecih od vložitve popolne vloge, ki jo je Magna vložila v začetku aprila. Na Arsu so pojasnili, da so že prejeli pripombe in zahtevo za vstop v postopek od Krajevne skupnosti Orehova-Hotinja vas, kar bo podaljšajo postopek. »Ker je mnogo neodgovorjenih vprašanj« so vložitev vlog za stranskega udeleženca napovedali tudi na današnji predstavitvi. Zato se trenutno ne da napovedati datuma izdaje končne odločitve, so pojasnili na Arsu. Vprašljivo je torej, ali bo Magnina investicija ostala v predvideni čarovnici, da bi julija začeli z gradnjo.
Pridobiti morajo namreč še gradbeno dovoljenje in zemljišča. Nekaj razlastitev lastnikov zemljišč skorajda zagotovo bo, vendar gre za manjše površine parcel z neurejenim lastništvom in si tudi lastniki želijo razlastitev, je pojasnil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti. Z nekaterimi kmeti pa se še vedno pogovarjajo. A pri tem, se po naših neuradnih informacijah, zadeve rešujejo, tudi v pogovorih s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov.
Civilne iniciative: Nadomestna zemlja naj bo drugje
»Dobili ste zemljo in zrak, gozda pa ne damo.« »Šume ne damo.« Tudi s takšnimi transparenti so obiskovalci in člani civilnih iniciativ pospremili današnjo javno predstavitev projekta Magna v Hočah.
Ne želimo blokirati investicije, vendar zahtevamo, da se nadomestna zemlja najde drugje, ne v rogoškem gozdu, je poudaril Simon Žlahtič iz civilne iniciative Rešimo rogoški gozd. V tej zahtevajo spremembo namembnosti zemljišč v gozdu iz kmetijskega nazaj v gozdnega, nadomestna zemlja pa naj se poišče v širši regiji in celi državi ter se za ta namen uredi degradirana območja. Eno takih, okoli deset hektarjev veliko, je tik ob predvideni tovarni. Župan občine Hoče-Slivnica Marko Soršak je povedal, da mora odgovor na ta predlog dati ministrstvo za kmetijstvo.
Sterguljc je pojasnil, da morajo pridobiti 77 hektarjev nadomestne zemlje, za gradnjo lakirnice 8,6 hektarjev. »Če se v prihodnjih fazah najdejo druge parcele, se lahko spremeni prostorski akt,« je dodal.
Obiskovalce javne predstavitve je najbolj zanimal vpliv Magninega obrata na okolje. Župan Miklavža na Dravskem polju Leo Kremžar je opozoril, da je v Poročilu za okolje pojasnjen vpliv na okolje zgolj lakirnice, ne pa tudi obrata po zgrajenih vseh štirih fazah: »Zrak v Miklavžu je že zdaj zelo onesnažen, bolj kot v centru Maribora.«
V »zeleni lakirnici« bo vgrajena najnovejša tehnologija; emisije hlapnih organskih spojin bodo manjše kot v graški lakirnici, je dejal David Adam iz Magne.
Med obratovanjem lakirnice - delo v njej bo potekalo v treh izmenah, vse dni v tednu, do 293 dni v letu - bodo nastali odpadni plini vodeni na sisteme čiščenja za zmanjšanje emisij v zrak, zato bodo emisije nižje od predpisanih mejnih vrednosti, je zapisano v Poročilo o vplivih na okolje.
Lokacija predvidenega Magninega obrata je na vodovarstvenem območju izven varovanih območij narave in ekološko pomembnih območij. Zaradi predvidenih in predpisanih ukrepov za varovanje tal in podzemne vode v času obratovanja ne bo prišlo do izpusta onesnaževal v tla oziroma podzemne vode. Predvidena je namreč popolna vodotesnost objekta, je zapisano v poročilu.
Vpliv na podtalnico
»Glede na to, da bodo vrednosti glede vplivov na zrak, vodo in hrup bistveno pod mejnimi vrednostmi, ne bo vpliva na zdravje,« je dejal direktor družbe E-net okolje Jorg Hodalič, ki je za Magno pripravila Poročilo o vplivih na okolje. In dodal: »Nisem še slišal, da bi imeli zdravstvene težave ljudje v Novem mestu ali Gradcu ter drugje, ker so tudi takšni obrati.«
Predsednica Društva vodarjev Slovenije Lidija Globevnik podrobnosti Magninega projekta glede vpliva na podtalnico ne pozna, hkrati pa pojasnjuje: »Na splošno taki projekti, če so zgrajeni po predpisih, ne bi smeli vplivati. Zakonodajo imamo precej striktno. Pojavljajo pa se težave, če se ne zgradi po pravilih in zagotovo obstajajo tveganja.«
Profesor ekologije celinskih voda na biotehniški fakulteti Mihael J. Toman ocenjuje, da takšnega projekta ni mogoče izvesti brez vpliva na podtalnico: »Ne predstavljam si, kako bodo naredili vodotesno školjko, da ne bi vplivala na nivo podtalnice, na povezanost podtalnice. Saj ne bo izbuljena v vesolju, morali bodo biti povezani z okoljem.« Zdaj je na tem območju podtalnico onesnažuje intenzivno kmetijstvo. »V Sloveniji je kmetijstvo zelo črno, ker težimo k čim večji proizvodnji, kar zahteva večjo rabo gnojil in zaščitnih sredstev. Sprenevedanje pa je, če rečemo, da bomo zmanjšali pritisk na podtalnico, če bomo zamenjali kmetijstvo s tovarno. Enega vraga zamenjate z drugim,« je ponazoril Toman. Ta je še dodal, da je odločitev za lakirnico zelo vprašljiva, saj bo na njen račun žrtvovana kmetijska zemlja in gozd.
Pred podpisom pogodbe
Cantarutti pričakuje, da bo prihodnji mesec vlada in Magna podpisala pogodbo o strateškem investitorju, ki bo vsebovala pravice in obveznosti države in investitorja, zaveze glede investicije in posledice morebitne neizpolnitve zavez. Kot je znano, je vlada Magni odobrila 18,6 milijona evrov finančne spodbude, zakon o Magni pa predvideva najmanj 1000 delovnih mest v proizvodni coni Hoče - Slivnica.
