Tiskane izdaje
Ljubljana – Ljubljana - Direktor Mercatorja Tehnike Slavko Očko trdi, da težave Agrokorja ne vplivajo na njihovo poslovanje in odnose z dobavitelji. Poslujejo dobro, a kljub temu dopušča možnost, da bo sprejeta odločitev o prodaji in da bodo šli po poti Modiane.
Kako vpliva slabo finančno zdravje Agrokorja, lastnika vaše matere, na poslovanje? Je vaše dobavitelje strah?
Mercator ima dober denarni tok in lahko vse zaloge financira iz lastnih virov, ni čutiti vpliva Agrokorjevih težav na naše poslovanje in sodelovanje z dobavitelji. Mercator Tehnika zdaj ustvari od deset do dvanajst odstotkov prihodkov skupine Mercator.
Kakšni so plačilni roki? Nekateri vaši dobavitelji so v preteklosti tarnali, da morajo na plačilo čakati po šest mesecev.
Plačilni roki so se iz časa pred letom 2015 zelo izboljšali, z dobavitelji so na novo dogovorjeni in se jih strogo držimo. Naš pomen za slovenske dobavitelje je zaradi specifičnosti naše panoge drugačen kot pri našem lastniku Mercatorju, saj je večina naših dobaviteljev iz Evrope, ne iz Slovenije.
Obstaja možnost, da tudi vi odidete po poti Modiane, ki je bila prodana? Agrokorjevo vodstvo napoveduje spremembe v maloprodaji, posebno v Konzumu, a tudi v Mercatorju, prav tako prodajo nejedrnih družb.
Moj odgovor bo malce diplomatski: imamo pozitivni denarni tok in pozitiven poslovni izid, smo perspektivno podjetje, a te odločitve so stvar naših lastnikov in uprave. Mogoče je vse.
Merkur je prevzel tuji sklad; napoveduje, da bo postal prvi trgovec s tehničnim blagom, ki se bo širil na trge nekdanje SFRJ. Se bo torej trojica velikih, vanjo spada še Bauhaus, spopadla za tržne deleže in šla v cenovno vojno, plače zaposlenih pa bodo mizerne?
Težko je predvideti, kaj se bo dogajalo v prihodnje, sploh pa ne morem ugibati za Merkur, njegov sedanji lastnik tako in tako ni dolgoročni lastnik. Lahko pa rečem, da se Mercator Tehnika cenovne vojne gotovo ne bo šel, sledimo svoji strategiji, po kateri bomo do leta 2020 prvi trgovec s tehničnim blagom v Sloveniji. S konkurenco se ne ukvarjam veliko, naši cilji so jasni in pot do njih tudi.
Foto: Leon Vidic/Delo
Kakšen tržni delež imate?
Pomembno je zrasel in dosega 23,9 odstotka trga. Rast prodaje dosegamo na vseh segmentih, od bele tehnike do zabavne elektronike, pa na področju gradbeništva, tehnike za dom in okolico. Tržni delež na področju bele tehnike smo podvojili, kolikšen je konkretno, pa je poslovna skrivnost. Lahko povem le, da si delimo prvo mesto.
Kaj pa če je vaša rast predvsem posledica pozitivnih gospodarskih trendov, potrošnja raste in Slovenci smo najbolj optimistični, odkar se zadnjih 22 let meri kazalnik zaupanja potrošnikov?
Gospodarska rast se nam še dodatno pozna, poleg tega uspešno izvajamo zastavljeno strategijo. Moje besede potrjuje dejstvo, da so se naši kazalniki obrnili navzgor še pred konjukturo. Optimizem na trgu se opazi, nam se je to začelo kazati v konkretnih številkah lani poleti, optimizem potrošnikov pa je še posebno zaznati od letošnjega februarja.
Trgovci svoje poslovanje rešujete tudi na račun mizernih plač svojih zaposlenih, Merkurjev prodajalec dobi 3,40 evra bruto na uro, Mercatorjev 3,90. Ni čudno, da po trditvah stanovskega sindikata v trgovini primanjkuje okoli 8000 delavcev.
Plače pri nas so skladne z veljavno kolektivno pogodbo, iz čistega posla poslujemo dobro in mi zdaj nimamo težav s pridobivanjem zaposlenih, tudi fluktuacija naših zaposlenih je v mejah normale.
Poslovni modeli naših trgovcev niso vzdržni, zadolženost je velika, plače zaposlenih nizke, spletne trgovina vse pomembnejša ...
Nekateri menijo, da prihodnost niso več trgovski centri, temveč visokoregalna skladišča, iz katerih se bo blago distribuiralo do kupcev.
Tudi mi smo prodajo prek spleta od decembra lani močno povečali, zdaj dosega okoli šest- do sedemodstotni delež prihodkov. Moje osebno mnenje o prihodnosti trgovine pa je drugačno. Ne verjamem, da je klasične trgovine konec in da bo prevladala prodaja prek spleta. Trgovina je storitev in dodana vrednost za kupca, zato se bo razvijala še naprej. Digitalizacija se lahko dogaja v javni upravi in drugih panogah, to pa je realni sektor in prepričan sem, da se močno motijo tisti, ki menijo, da bo v prihodnje vse življenje potekalo le prek mobilnega telefona. Vseh izdelkov se po mojem mnenju niti ne da kupiti prek spleta, z nekaterimi izdelki, pa naj gre za vrtalko ali kaj drugega, je treba imeti fizičen stik za primerjavo z drugimi.
Kaj ste si nazadnje kupili prek spleta?
Ne kupujem prek spleta. Zame je nakupovanje še vedno doživetje, način srečevanja z ljudmi in jemljem ga kot neko dodano vrednost, saj se lahko prek trgovca še vedno kaj naučim. Digitalizacija oziroma izjemna rast spletne trgovine je po mojem modna muha, kot rečeno, nikakor ne verjamem, da bo spletna trgovina povsem nadomestila in izrinila klasične prodajne kanale. Zagotovo se bo povečala tudi pri nas, morda za 50 do 70 odstotkov sedanjega obsega, ne verjamem pa, da bo postala primarni kanal prodaje. Poleg tega je treba vedeti, da je odnos do spletnega nakupovanja tudi generacijsko pogojen.
Kaj menite o zakonskem zapiranju trgovin ob nedeljah?
To zadevo je treba zagotovo urediti z zakonom. S tem ne mislim, da naj zakon trgovine ob nedeljah zapre, temveč da naj se z zakonom zadeve poenotijo in pravila morajo veljati za vse enako. Zakon mora biti utemeljen, z jasnim fokusom in ne strinjam se s tistimi, ki pravijo, da bi s tem posegli v svobodno gospodarsko pobudo.
Bi prihranili, če ne bi delali ob nedeljah?
Že zdaj gledamo, katere enote od 44 se izplača imeti odprte. Zato ob nedeljah dela manj kot polovica naših trgovin, odprtih je le 17 enot. Delajo, ker je to ekonomsko upravičeno. Dogajanje v trgovinah analitično spremljamo, zato smo na primer pred dobrima dvema tednoma skrajšali delovni čas, saj od 13. do 15. ure ni bilo ustreznega števila kupcev.
Leta 2015 ste zaprli šest nedobičkonosnih enot. Je nato sledilo še kakšno zaprtje?
Preučili smo rentabilnost posameznega trgovskega centra in ali se ga da sanirati. Za omenjenih šest smo ugotovili, da se položaja ne da izboljšati, pri preostalih pa smo za vsak posamezen subjekt pripravili strategijo razvoja. Za letos načrtujemo prenovo sedmih poslovalnic, eno bomo tudi odprli na novo, gre za nekdanjo poslovalnico KGZ Krpan v Tolminu.
