Berlin – Tudi Nemcem je pogosto samoumevno, da družinska podjetja ustvarijo šestdeset odstotkov delovnih mest in skoraj polovico vsega gospodarskega prometa, z obiskom finančnega ministra Wolfganga Schäubleja na slovesnosti ob dnevu družinskih podjetij pa se tudi predvolilna politika zaveda njihovega pomena.
Ožja definicija v znameniti nemški Mittelstand šteje le majhna in srednje velika družinska podjetja, a vsi skupaj prinašajo več kot 95 odstotkov vseh nemških podjetij in so zato izjemno pomembno ogrodje gospodarske in družbene blaginje osrednje evropske države. Kot poudarja voditelj ustanove Stiftung Familienunternehmen Brun-Hagen Hennerkes, je petsto največjih nemških družinskih podjetij med letoma 2003 in 2013 doma in v svetu dosegalo veliko boljše gospodarske rezultate od vse Nemčije, pa čeprav je tudi vsej državi šlo zelo dobro. Na nedavni slovesnosti ob dnevu nemških družinskih podjetij v berlinskem hotelu Adlon so zato predstavniki nemških družinskih podjetij še posebej pozorno prisluhnili zveznemu finančnemu ministru Wolfgangu Schäubleju, a če so pričakovali predvolilna darila v obliki velikih nižanj davkov, so bili razočarani.
Visoki krščanski demokrat namreč izjavlja, da mora biti davčna politika dobra za vso državo in je lahko le takšna dobra tudi za družinska podjetja. Že prej je v primeru ponovne zmage na volitvah napovedal davčna nižanja le v višini petnajstih milijard evrov, pa še tu ni popolnoma jasno, za katere davke in kakšen časovni okvir gre. Nemški finančni minister je ponosen na že več let uravnoteženi proračun in nižanje skupnega dolga, kar je med evrsko krizo priporočal vsem državam, Nemčijo pa zdaj obremenjujejo še visoki stroški za namestitev in usposabljanje več kot milijona migrantov iz zadnjega begunskega vala.
Socialdemokrati napadajo
Z gospodarskimi uspehi, ki so sledili Agendi 2010, se je z veseljem okitila Schröderjeva krščanskodemokratska naslednica v kanclerski palači, a Angeli Merkel gospodarstveniki očitajo, da jih ni dovolj odločno nadaljevala ter da Nemčija na dolgi rok tvega zmanjšanje gospodarskih prednosti. »Jasno bomo pokazali, da druga stran nima kaj pokazati,« »večno kanclerko« zdaj ostro napada tudi Schulz. »Vnaprej vam povem, da je največja nevarnost aroganca moči.« Socialdemokrati pa v nemški javnosti še vedno bolj veljajo za stranko socialne pravičnosti kot gospodarske učinkovitosti in raziskave javnega mnenja tudi to nedeljo kažejo prepričljivo prednost konservativne unije kanclerke Angele Merkel. Po Emnidu bi zdaj pri CDU/CSU s 39 odstotki dobili kar petnajst točk več od SPD.
S komaj osmimi odstotki so šibkejši tudi morebitni socialdemokratski koalicijski partnerji Zeleni in celo sporna Levica, od katere se zdaj ograjujejo, bi jih dobila le devet ter s tem komaj odstotek več od nacionalistične Alternative za Nemčijo. Liberalcem, ki so na zadnjih parlamentarnih volitvah izpadli iz bundestaga, pa zdaj raziskave javnega mnenja dajejo sedem odstotkov in več ter s tem resne možnosti za ponovno konservativno-liberalno koalicijo.
V skladu s tem so vse napadalnejše tudi liberalne zahteve FDP Christiana Lindnerja, ki CDU rešuje že vlado v dosedanji tradicionalni socialdemokratski trdnjavi Severnem Porenju - Westfaliji. »Z visokimi davki in umetno nizkimi obrestmi politika zabija klin med državljana in državo,« je ocenjeval Lindner, ki zahteva kar trideset milijard evrov davčnih razbremenitev. »Hočemo novo ravnotežje in končanje nezmernega prerazporejanja od zasebnega k državi.« Liberalci zahtevajo celo ustavno določitev zgornje meje za davke in druge dajatve, »da bi lahko državljani imeli dovolj sredstev za izpolnjevanje svojih želja in varno starost«.
Padec na lestvici konkurenčnosti
Zadnjo besedo bodo konec septembra imeli vsi nemški volivci, a se lahko tudi predstavniki nemških družinskih podjetij veselijo glasnejše razprave o davčni in drugi politiki za spodbujanje gospodarstva. Poleg dobre proračunske politike se Nemčija pohvali s solidno gospodarsko rastjo in nizko brezposelnostjo, a je na lestvici svetovne konkurenčnosti švicarske ustanove IMD World Competitiveness Center v zadnjih letih s šestega mesta padla na trinajsto. To tudi za druge Evropejce ni le akademska razprava, saj nemško gospodarstvo v drugih državah Evropske unije zagotavlja skoraj pet milijonov delovnih mest.













