Tiskane izdaje
Ljubljana − Po vladni ustavitvi privatizacije NLB si slovenska stran zdaj v stikih z evropsko komisijo prizadeva podaljšati rok za prodajo NLB za tri leta, smo izvedeli iz neuradnih, a zanesljivih virov.
Datum sestanka med ministrico za finance Matejo Vraničar Erman in evropsko komisarko za konkurenčnost Margrethe Vestager se menda še usklajuje, naša stran pa si želi, da bi bil še ta mesec, torej pred avgustom, ko komisija ne deluje zaradi počitnic.
Pogovori med strokovnimi službami ministrstva in direktorata za konkurenčnost pri evropski komisiji sicer že nekaj časa potekajo, iščejo se možne alternativne rešitve, dogovor glede možnih kompenzacijskih ukrepov, ki bi NLB preprečili, da bi zaradi podeljene državne pomoči uživala konkurenčno prednost pred drugimi bankami, pa je po naših informacijah še v začetni fazi.
Kaj si želi slovenska stran?
Slovenska stran si sicer po naših podatkih želi, da kompenzacijski ukrepi v tem podaljšanem obdobju do prodaje ne bi pomembneje oteževali poslovanja banke. Prizadevala si bo tudi, da bi s 1. januarjem prihodnje leto prenehale delovati zaveze (prodaja balkanskih podružnic NLB, omejitev kreditiranja in poslovanja na domačem trgu itd.) iz osnovne odločbe evropske komisije, tako da bi NLB imela možnosti za enakovrednejše nastopanje na trgu.
Na drugi strani bi bili menda za Slovenijo sprejemljivi dodatni kompenzacijski ukrepi, ki bi bili vezani na področje korporativnega upravljanja (sestava nadzornega sveta NLB itd.), kjer je bil narejen premik že z aprilsko spremembo statuta banke, ki določa, da mora biti med devetimi člani NS vsaj tri četrtine neodvisnih strokovnjakov.
Sprejemljivo pa bi bilo tudi podaljšanje kompenzacijskega ukrepa, ki preprečuje rast banke in morebitno izkrivljanje konkurence skozi prevzeme drugih finančnih institucij (acqusition ban), smo še neuradno izvedeli.
