Nič več Fructalu, sok zdaj delajo sami

Vogrsko – Zaradi letošnje rekordno nizke odkupne cene breskev – v Fructalu za kilogram 25 centov, še cent provizije pobere Kmetijska zadruga Vipava – nekateri kmetovalci v Vipavski dolini že iščejo alternativne rešitve za prodajo. Na kmetiji Smodin na Vogrskem so odprli linijo za predelavo breskev v sok.

Kot je dejal gospodar kmetije Tomaž Gregorič, bodo za predelavo breskev v sok namenili približno 25 ton, še nekaj ton jih bodo prodali kupcem v prodaji na drobno. Ti za kilogram največkrat odštejejo štirikrat več, kot znaša odkupna cena v Fructalu.

»Računamo, da bomo iz breskev naredili približno 20.000 litrov soka. Pol te količine je s pomočjo naše nove linije že nastalo, zdaj pa nameravamo breskovo kašo pakirati v dvestolitrske vreče. Kašo bomo skladiščili in jo po potrebi predelovali v sok,« je povedal nosilec osnovne dejavnosti na kmetiji Smodin.

Najpogostejši kupci njihovih sokov – že lani so Gregoričevi začeli predelovati jabolka – so gostilne, restavracije, kmečki turizmi, nekaj jih prodajo tudi v lastni trgovini. »Ko začneš sok enkrat prodajati, morajo biti količine dovolj velike, da čez vse leto zadostiš potrebam kupcev. Tudi zato smo se odločili, da bomo breskovo kašo skladiščili,« je dodal Gregoričev sin Andrej, ki je na kmetiji nosilec dopolnilne dejavnosti, torej predelave breskev v sokove in nektarje.

Povpraševanje po njihovih izdelkih je precejšnje. »Kdor enkrat pride k nam, se tudi vrača. Jabolka prodajamo tudi v sosednjo Gorico, jabolčni sok na osmice in kmečke turizme v zamejstvo,« je povedal Tomaž Gregorič.

Naložba 200.000 evrov se bo povrnila v desetih letih

Linijo za predelavo breskev v sok so postavili pred kratkim. »Vsak dan napolnimo od 2000 do 3000 steklenic. Delamo tudi do dveh ponoči, vse je ročno in gre zato seveda počasi. Na linijo gre sicer do dve toni breskev na uro, a tolikšne količine sadja preprosto ne moremo predelati, saj bi v tem primeru morali imeti cisterne in pasterizatorje, naša linija pa lahko na uro napolni največ 800 steklenic. Ampak vsak začetek je težak, stroški so precejšnji, kljub temu pa upamo, da nam bo uspelo,« poudarja gospodar kmetije.

Celotna naložba bo dosegla okrog 200.000 evrov, Gregoričevi pa računajo, da se jim bo naložba povrnila v desetih letih. Doslej kakšnega prispevka države za naložbo še niso dobili, pričakujejo pa nekaj evropskega denarja. »Na razpis smo se prijavili že lani. Naložbo je treba plačati vnaprej, šele potem lahko računaš, da ti bodo kaj povrnili. Kdaj naj bi denar prišel, zdaj ne vemo,« priznava Tomaž Gregorič.

Opozarja pa na veliko birokratskih ovir, na katere kmetovalci naletijo pri registraciji tovrstnih dejavnosti. »Težko je bilo pridobiti vsa dovoljenja za začetek dela. Trajalo je vsaj pol leta, voditi te papirje pa je živi obup. Včasih je vse skupaj že prav smešno, a takšne so pač zahteve.«

S prodajo Fructalu ne pokrije niti stroškov

Sicer pa pri Gregoričevih v sok ne predelujejo le jabolk in breskev, temveč tudi kivi, hruške, korenje in celo rdečo peso. »K nam prihajajo mnogi, ki bi tu v sok radi predelali svoje pridelke. Sem so vozili jabolka že iz Ilirske Bistrice, Cerknega, Tolmina in Kopra, breskve pa bi tu radi predelovali pridelovalci iz Kopra in Mirna. A prav vsem ne moremo ustreči, saj smo premajhni,« priznava sogovornik.

»Ali se nam bo vse skupaj izplačalo, bomo šele videli. Zagotovo se bo bolj izplačalo delati breskov sok, kot naše breskve prodajati Fructalu. Za 24 centov za kilogram ne pokrijem niti stroškov. Tu pa niso le stroški predelave, kot kmet moram popraviti tudi streho kmetije pa traktor. Torej moram nekaj tudi zaslužiti, da preživim. Od kmetije namreč živimo štirje, še več nas tu dela.«