Ljubljana – Cena elektrike iz Teša znaša od 57 do 58 evrov za megavatno uro, cena premoga pa znaša še 2,45 evra za gigadžul. Za pol evra višja cena premoga bo po oceni v Tešu letos povzročila za 20 milijonov evrov dodatnih stroškov. Vse novice za Teš so slabe.
»Za prihodnje leto cena premoga ne more ostajati pri taki vrednosti,« je prepričan direktor Teša Peter Dermol. »Uradnih številk še nimamo, ne nazadnje morajo skleniti konsenz tudi banke in vlada pa še kdo, vendar bomo daleč od 50 milijonov evrov izgube,« še dodaja. Ne vedo namreč še, kakšne bodo zahteve Premogovnika Velenje za prihodnje leto in kakšne bodo zahteve HSE za obratovanje blokov pet in šest. Vsekakor pa bo tudi v Tešu, enako kot v Premogovniku Velenje (PV), treba izvesti načrt finančnega in poslovnega prestrukturiranja.
Uvozna odvisnost
Dermol še opozarja, da v različnih računih niso upoštevane sistemske storitve Teša, v katerih je elektrika lahko dražja. Poleg tega bi se lahko tudi Slovenija, podobno kot veliko drugih držav EU, odločila za uvedbo tako imenovanih CRM-mehanizmov za podporo ključnim elementom stabilnosti elektroenergetskega sistema. Nove parlamentarne stranke, ki bi imele Teš 6 za spomenik, sprašuje, od kod bi dobile elektriko, če ne bi bilo Teša, poleg tega pa sporoča, da je megavatna ura elektrike iz sedanjih blokov Teša za vsaj deset evrov dražja, kot bo iz Teša 6. Brez novega bloka bi bila Slovenija leta 2020 kar 46-odstotno uvozno odvisna tudi pri elektriki, kar pomeni tudi višje cene elektrike.
Izguba požre dobiček
Teš bo letos z blokoma 4 in 5 po načrtu proizvedel 3500 gigavatnih ur elektrike. Zdaj cena megavatne ure znaša od 57 do 58 evrov, premog pa 2,45 evra za gigadžul. Z novo ceno premoga se bodo po oceni do konca leta prihodki Teša zmanjšali za 20 milijonov evrov. Očiščena stroškovna cena premoga iz PV je po nekaterih drugih ocenah leta 2012 sicer znašala tri evre za gigadžul. Z upoštevanjem opozorila direktorja PV Ivana Pohorca, da je proizvodnja PV zaradi stebernih udarov zmanjšana za najmanj pet odstotkov, bi stroškovna cena lahko dosegla tudi 3,2 evra. Vendar bi uvožen premog pred vrati Teša stal najmanj 3,35 evra za gigadžul. Ob takih cenah še v prihodnjem letu, bi Teš lahko proizvedel še precej več izgube kot 50 milijonov evrov, so prepričani poznavalci, celo toliko, da bi požrla ves pozitivni denarni tok Dravskih elektrarn Maribor oziroma dobiček HSE, za vse obveznosti celo zmanjka denarja.
Aleksander Mervar, direktor Elesa, pravi, da je do vseh v energetiki zelo nekorektno, da nekdo letos ugotovi, da je nujna 40 odstotkov višja cena premoga. »Res pa je, da nobena druga elektrarna, niti druga jedrska elektrarna, ne more biti konkurenčna Tešu 6, če cena kuponov za ogljikov dioksid ne preseže deset evrov in če cena premoga ne preseže treh evrov na gigadžul,« opozarja Mervar. Plin je še dražji, obnovljivi viri energije pa tudi, celo po študiji evropske komisije. Zato tudi Mervar podpira uvedbo CRM-mehanizma, pri tem, da ta ne bi smel zvišati cen elektrike. Po Mervarjevih podatkih je polna cena elektrike z davki in prispevki v Sloveniji sicer razmeroma nizka, za gospodinjstva (166 evrov za megavatno uro) je 16. najvišja v EU, za gospodarstvo (115 evrov za megavatno uro) pa 18. najvišja v EU.
Za rešitve, ne obtoževanje
Generalni direktor Holdinga slovenske elektrarne Blaž Košorok opozarja, da je referenčna tržna cena elektrike za prihodnja tri leta približno 42 evrov za megavatno uro. Slovenija bi zato najprej morala proučiti možnost uvedbe CRM-mehanizmov. »Trga elektrike ni več, cene so nenormalne, trg se je sesul. Podpora stebrom sistema zato ni potuha, to je zagotovilo varne dobave elektrike. Teh 600 megavatov potrebujemo v Sloveniji,« je prepričan Košorok, ki dodaja, da sta bloka 4 in 5 po stroških še dražja kot Teš 6.
Vendar take cene premoga, kot je dogovorjena za letos, ne morejo dopustiti še naprej. »Odprodati bo treba vse nepotrebno premoženje in znižati stroške poslovanja v vsej skupini HSE,« pravi Košorok. Meni, da bo premoga kljub zmanjšani proizvodnji dovolj. Na trditve, da je HSE že v preteklosti pretirano znižal ceno premoga, kar je privedlo tudi do stavke, pa Košorok odgovarja, da je bilo vse predvideno v poslovnem načrtu PV od leta 2008 do leta 2020. Znižanje cene na 2,25 so v PV napovedovali že veliko prej.













