Tiskane izdaje
Zgornji Brnik – Pri odločanju delničarjev Aerodroma Ljubljana o 57-milijonski naložbi v drugi terminal je država, ki ji agencija za trg vrednostnih papirjev niti začasno ni odmrznila glasovalnih pravic, z nemim statiranjem pokazala popolno aroganco. Ob zavrnitvi naložbe so se delničarji tudi odpovedali večine ali vsem 14,4 milijonom evrov že odobrenih evropskih sredstev.
Predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir je delničarjem še (najmanj) četrtič zaman poskušal prikazati nujnost gradnje, za katero so po javnem postopku z licitiranjem med tremi ponudniki že izbrali najugodnejšega ponudnika, ki bi gradbeno-obrtniška in instalaterska dela na ključ opravil za 35,112 milijonov evrov, pogodba pa še ni bila podpisana, saj se je čakalo na odločitev delničarjev. Dosedanji razpisi so s strani Aerodroma Ljubljana nezavezujoči, res pa je družba v projekt vložila 2,375 milijonov evrov. Projekt bo po privatizaciji sicer lahko nadaljeval bodoči lastnik.
Aerodrom Ljubljana bo voljo delničarjev seveda spoštoval, je po skupščini povedal razočarani Zmago Skobir. Delničarji so potrdili tudi predlog Soda za revizijo polletnega poslovanja in skrbni pregled poslovanja družbe, s čimer se nadaljuje privatizacijski postopek, ki se je začel v parlamentu z umestitvijo Aerodroma Ljubljana med petnajst prvoprodajanih državnih podjetij. V AL bodo počakali na privatizacijo, Zmago Skobir pa ne verjame, da bi tri milijone evropskih evrov, ki so bili pri skupnih 14,4 milijonih predvideni za obnovo prvega terminala, sedaj še lahko počrpali.
Obnova obstoječega terminala pa je nujna, saj po nekaterih kazalcih komajda še ustreza vsem standardom. Še pred glasovanjem je Zmago Skobir pojasnil, da vse relevantne inštitucije napovedujejo rast letalskega prometa. Na Brniku je bila ta doslej v pol stoletja 6-odstotna, v osmih mesecih letošnjega leta pa 7-odstotna, ocena naložbe v terminal pa je predvidevala 3 do 4-odstotno rast. Novi terminal bi prinesel priložnost ne samo letališki družbi, brez njega pa se bo letališče iz regionalnega počasi prelevilo v lokalno.
Od 3,8 milijona delnic je imelo na včerajšnji skupščini glasovalne pravice 1,2 milijona delnic, prisotnih pa je bilo natančno 508.629 delnic ali 42 odstotkov delnic z glasovalno pravico. Za naložbo so glasovali samo najmanjši mali delničarji: Rajko Stankovič iz društva malih delničarjev je naložbo podprl z okrog 103 tisoči delnic, svojih deset tisoč so po vsej verjetnosti pridali še zaposleni, ki so japijem po sizifovo poskušali prikazati, kakšen je pomen nove naložbe, za katero so si z odrekanjem že v preteklosti odtegovali od ust.
Naložbo je podprl tudi član nadzornega sveta AL Peter Marn, ki je pred glasovanjem dejal, da razprave morda ni bilo zato, ker je normalnim dobronamernim poslušalcem pač jasno, da je naložba potrebna. Ali se vračamo v čase, ko so v Beogradu zatirali Aerodrom Ljubljana in Adrio Airways? Smo Slovenci Slovencem res Slovenci? Marna skrbi prodaja, da bo bodoči lastnik dobil izredno bogato družbo in iz nje potegnil 45 milijonov evrov likvidnih sredstev.
Naložbo v novi terminal so z mehanskim pritiskanjem na glasovalne naprave in brez besed zavrnili veliki mali delničarji s 394 tisoč delnicami ali dobro desetino vseh delnic. V delničarski strukturi AL so po deležu za državo, Sodom, Kadom in Zavarovalnico Triglav, ki imajo zamrznjene glasovalne pravice, Publikum, KD, Salink, Abanka in NFD.
Zmago Skobir je kot poznavalec letalske industrije prepričan, da bi bila vrednost AL z naložbo večja. Resen in edini pravi kupec, ki bi skrbel za razvoj, bi bil po njegovem prepričanju frankfurtski Fraport, ki pozna posel, ima dovolj prometa, pa še Adria Airways je partnerica nemške Lufthanse. Slabi kupci bi bila bližnja letališča in letališča z manj kot 15 milijoni potnikov
