Ljubljana – Gospodarski ministri štirih držav, v katerih deluje sistem Agrokor, bodo uskladili delovanje za zaščito svojih dobaviteljev in zaposlenih. Slovenski dobavitelji se naprej organizirajo, lex Agrokor pa gre na aprilski seji pred poslance v hitri postopek.
»Nimamo potrebe po radikalnih ukrepih glede na to, da Mercator posluje stabilno, izpolnjuje zahteve do malih dobaviteljev, z velikimi pa ima posebne pogodbe. Dokler je vse v okviru zakonov, ni potrebe za posebnimi ukrepi,« je odnos Srbije do krize v Agrokorju za srbsko televizijo komentiral Rasim Ljajić, podpredsednik in gospodarski minister Srbije.
Ljajić je tudi gostitelj srečanja gospodarskih ministrov Slovenije, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Srbije, ki bo jutri v Beogradu. Hrvaški minister na srečanje ni vabljen. Ljajić si od sestanka obeta, da bodo države pojasnile, kaj so doslej storile v tej zadevi in kaj lahko skupaj storijo, da čim bolj zaščitijo zaposlene in dobavitelje Agrokorja.
Slovenski dobavitelji Agrokorja proti striženju
Izidor Krivec iz Celjskih mesnin, ki vodi novoustanovljeni odbor slovenskih dobaviteljev Agrokorju, je danes vodil nov sestanek dobaviteljev. »Večina slovenskih dobaviteljev, ne le iz živilske panoge, se nas je že zbrala in približno smo ocenili višino terjatev do Agrokorja,« pravi Krivec.
V tem hipu Agrokor slovenskim dobaviteljem dolguje okoli 40 milijonov evrov. Krivec upa, da se bodo organizirani slovenski dobavitelji v prihodnjem tednu sestali z Antejem Ramljakom, prisilnim upraviteljem Agrokorja, navezali pa so tudi že stike s predsednico odbora hrvaških dobaviteljev Agrokorja.
»Naš glavni cilj je, da ostanemo vključeni v vse tokove informacij in da nas obravnava jo enako kot hrvaške dobavitelje. S tem sistemom si želimo še naprej sodelovati, radi pa bi vedeli, kdaj in kako bodo naše terjatve plačane,« pravi Krivec, ki vztraja, da morajo njihove terjatve biti v celoti plačane.
Bo sezona prinesla odrešitev?
Čeprav slovenski odbor dobaviteljev Agrokorju, ki ga vodi Krivec, večinoma združuje živilska in kmetijska podjetja, so odprti tudi za dobavitelje iz drugih panog. V odboru ni Izeta Rastoderja, ki je s svojo ljubljansko družbo Rastoder največji dobavitelj banan in drugega eksotičnega sadja sistemu Agrokor.
Rastoder na mesec dobavi za okoli 20 milijonov evrov blaga skupini Agrokor in je uspel tik pred zdajci poravnati večino odprtih obveznosti, Agrokor mu zdaj dolguje še štiri do pet milijonov evrov.
»Nam je bistveno, da Mercator redno plačuje in moram priznati, da se do črke natančno držijo dogovorov. Bistveno je, da dobavitelji stopimo skupaj Mercatroju ob stra, tako bomo vzpostavili zaupanje, ki bo koristilo celotnemu sistemu,« pravi Izet Rastoder.
Ob tem je spomnil, da je pred vrati turistična sezona. »Sezona je za Hrvaško, Konzum in vse nas, ki mu dobavljamo, izjemno pomembna, zelo pomembno je, da smo zraven med sezono,« poudarja Rastoder.
Mercatorjevo letno poročilo na ogled prihodnji torek
Poslovni sistem Mercator pa je na spletnih straneh Ljubljanske borze danes objavil, da letno poročilo Skupine Mercator in družbe Poslovni sistem Mercator za leto 2016 ne bo objavljeno na današnji dan, 18. aprila, kot je bilo najprej predvideno, ampak predvidoma v torek, 25. aprila.
Kot je bilo slišati v zadnjih mesecih, so poslovni rezultati slabši, kot je načrtovalo vodstvo največje slovenske trgovske družbe, hude finančne težave njenega lastnika, hrvaškega Agrokorja, pa potiskajo Mercator in njegovo poslovanje še bolj pod drobnogled javnosti.
Nadzorniki Mercatorja pod taktirko Anteja Todorića so na petkovi seji pregledovali obsežno dokumentacijo in ugotavljali potencialne nevarnosti za izčrpavanje Mercatorja, a so ugotovili, da je bilo Mercatorjevo poslovanje v zadnjem obdobju korektno in brez nepravilnosti ter da poslovni interesi družbe Mercator niso bili oškodovani in da je nova uprava že pridobila soglasje večine bank posojilodajalk, da zaradi Agrokorja ne bodo terjali poplačila Mercatorjevih dolgov.