Obrtnik leta je Bojan Železnik

Minister Počivalšek se je zaradi pogorele davčne reforme posul s pepelom, ker v vladi niso poslušali gospodarstva.

Objavljeno
26. november 2015 20.37
Obrtnik leta 2015
Aleš Stergar
Aleš Stergar
Brdo pri Kranju - Razbremenite stroške dela, povečajte davčne olajšave in umaknite nerazumne birokratske ovire, pa bo malo gospodarstvo več zaposlovalo, je na slovesnosti ob razglasitvi Obrtnika leta 2015 – to je postal Bojan Železnik – zagotovil predsedniku države in visokim uradnikom od ministrov navzdol predsednik obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki verjame, da v vladi prisluhnejo tudi predlogom iz OZS, se je potresel s pepelom, ko je dejal, da v vladi niso pravočasno prisluhnili gospodarstvu pri pripravi davčne reforme. V drugo naj bi obremenitve zmanjšali, poleg tega pa še zmanjšali administrativne ovire na vseh področjih, finančnem, okoljskem, poslovnem; delovnopravna zakonodaja naj bi bila bolj fleksibilna, cilj pa več zaposlenih za nedoločen čas.

Slovenski obrtniki so v letu 2014 ustvarili za 2,4 milijarde prihodkov, za desetino več kot leto poprej. Dodane vrednosti je bilo za 723 milijonov evrov, skoraj za osmino več kot leta 2013, je povedal Marko Srabotnik iz Bisnoda, generalnega pokrovitelja tokratne prireditve.

Nova doba vajeništva že prihodnje leto?

Obrtniške mojstrice in mojstri so pomemben člen poklicnega izobraževalnega sistema. Šolska ministrica Maja Makovec Brenčič je napovedala, da bi že v letu 2016 lahko vstopili v novo dobo vajeništva. Nekatere stvari bo treba še doreči, ministrica je omenila individualne učne pogodbe, ki bodo primerne tako za mlade kot za obrtnike. Novi, boljši in fleksibilnejši programi za tiste, ki radi delajo, naj bodo po njenih besedah takšni, da bodo dali novo vrednost. Izobraževalni sistem naj bi gradil na tradiciji in razvojnih zahtevah prihodnosti, dal naj bi znanje, ki bo našlo svoje mesto na trgu dela. Najboljše mojstrice in mojstri so po besedah Maje Makovec Brenčič tisti, ki znajo usmerjati mlade.

Slogan letošnje slavnostne prireditve je bil Skrbimo za odličnost. Odličnost, ki še kako zaznamuje obrtniško delo, izdelke ter storitve izpod rok mojstric in mojstrov, katerih število se je sinoči povečalo za 40 na 2645.

Odličnost pa je tista, ki ji še posebej sledijo nominiranci za Obrtnika leta – in vsi tudi prejemniki priznanja Obrtniški vzor leta – poleg laureata še Anton Cigan in Peter Tibaut, Marija Čop, David Šebjan, Mateja Vodičar  ter letošnja najstarejša obrtnika leta, blejski mojster lesenih čolnov Janez Polak in izolski urar Anton Štimec, ki sta »v vseh svojih 53 letih delovanja morala zagotovo iti čez mnoge preizkušnje,« zato je Branko Meh prepričan, »da sta svojo obrt do danes ohranila s pomočjo odličnih izdelkov in storitev.«

Anton Štimec je v nedavnem pogovoru za Delo sicer že napovedal, da bo delal samo še tako dolgo, dokler mu ne bo treba imeti računalniške blagajne.

Nominiranci so v pogovorih za Delo poudarjali, da obrtniško življenje ne pozna oddiha, saj gre za trdo in neizprosno delo, pri katerem nemalokrat trpi družinsko življenje, da je zanj treba imeti veselje, saj izobrazba sama ne zadošča, da pri njih delavec ni zgolj številka ter da so ambiciozni zaposleni ključ do uspeha, da morajo marsikje, posebej pa v odročnih krajih, kjer so obrtniki steber okolja, poprijeti za različna dela, da se na razpise, kjer ni odločilna kakovost, temveč cena ne prijavljajo – in tudi, da je z dobro boniteto in dobrim programom moč dobiti posojila v bankah.

Da je obrtniški kruh težko prislužen dobro ve tudi Branko Meh, saj ga sam služi že skoraj štiri desetletja. Zato dobro ve, da pridne roke za uspešen posel že dolgo niso več dovolj. Da bi uspeli na trgu, je potrebna velika mera inovativnosti in prodornosti, predvsem pa dober izdelek in storitev.