Obrtniki vedo kako spodbuditi konkurenčnost

Najbolj jih žulijo astronomski regresni zahtevki proti delodajalcem.

Objavljeno
02. junij 2017 12.49
Aleš Stergar
Aleš Stergar

Portorož − V Portorožu je finančna ministrica Mateja Vraničar Erman danes opravljala najmanj dvojno delo. Najprej je sodelovala na zavarovalniških dnevih, potem pa se je v bernardinskem kongresnem centru preselila nadstropje niže na 15. Forum obrti in podjetništva.

Udeležbo je poleg premiera Mira Cerarja odpovedalavrsta vabljenih, tik pred zdajci ministrica za delo Anja Kopač Mrak, tako da sta ministrski zbor zastopala le finančna ministrica Mateja Vraničar Erman in minister za zamejce in Slovence po svetu Gorazd Žmavc.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh je ob predstavitvi letošnjih 121 »zahtev«, naslovljenih s Spodbudimo konkurenčnost, poudaril, da v malem gospodarstvu poznajo rešitve, škarje in platno pa so v rokah vlade, ki ji je predlagal, da naredi, kar mora, za dobro vseh.

V OZS so že pred forumom naznanili, da jih najbolj žulijo regresni zahtevki zdravstvenih in pokojninskih zavarovalnic proti delodajalcem. V razpravi je bil razkrit podatek, da je obrtnik, ki že 45 let opravlja dejavnost dobil plačilni nalog za 72.000 evrov kazni in to kljub temu, da je delavec povedal, da je bil za padec z lestve povsem sam kriv.

Fleksibilno delovno razmerje

Na drugem mestu je redefinicija odpovednega razloga, skratka bolj fleksibilno delovno razmerje. Prav k temu bi bilo moč pripisati tudi negodovanje nad napovedano pristojnostjo delovne inšpekcije, po kateri bi inšpektor ob neizplačilu plač lahko zaprl obratovalnico. Četudi pride do neizplačila zaradi zamud pri plačilu storitev ali proizvodov. Kdo bo pa potem delal in plačeval davke? Takšna rigorozna rešitev je pred dnevi botrovala tudi odhodu obrtniških delodajalcev s pogajanj o delovno-pravni zakonodaji. Take rešitve obrtniki ne bodo dopustili, je bilo enotno mnenje "forumašev".

Kot tretja "naj zahteva" je zapisano skrajšanje bremena bolniške odsotnosti za delodajalce s 30 na 20 dni. Poslanec NSi Matej Tonin je napovedal, da bodo v državnozborsko obravnavo prihodnji teden poslali predlopg zakonske spremembe, da bi se ta rok skrajšal na 15 dni. In dodal, da v parlamentu žal nista prišla skozi obravnavo njihova predloga zakona o regresnih zahtevkih in o dvojnem statusu upokojenih obrtnikov, ki bi radi še delali.

Obrtnike žuli še neustrezna metodologija za izračun omrežnin, ki se računa po profilu cevi in ne po porabljeni vodi in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki se je v nekaterih občinah nenormalno povečalo. Kot peto so sestavljalci zahtev zapisali financiranje reprezentativnih zbornic. Omeniti velja še deseto, ki je bila v razpravi omenjena kot morda najpomembnejša: odprava administrativnih ovir pri čezmejnem izvajanju storitev.

Kot obrtnik pa je Branko Meh globoko prizadet ob žaljivih besedah državnozborskega poslanca Združene levice Mihe Kordiša, da je drobno gospodarstvo kramarsko in nerazvojno. Meh je opozoril, da predstavlja malo gospodarstvo 99 odstotkov slovenskega gospodarstva in je vodilna sila v državi.

Zamera do odsotnega premierja je med forumom le še rasla. Meh mu je tako že včeraj pisal, da se tako do malega gospodarstva ne sme obnašati.

Ministrica ni ponudila niti mladega korenčka

Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman ni ponudila niti mladega korenčka, je bilo slišati v razpravi. Sama je pojasnila, da je po analizi do nekaterih sprememb le prišlo - in to se še dogaja. Je pa res, da je glavna skrb stabilnost javnih financ, ki je še nismo dosegli. Obrtniki resda želijo višje plače za svoje zaposlene in enako obremenitev zase, a to po ministričinih besedah ni možno brez znižanja pravic - ki izhajajo iz plačevanja zdravstvenih in pokojninskih prispevkov.

Zakon o vajeništvu je sprejet, šele prvo pilotno leto pa bo v praksi pokazalo, kaj bo še treba pred širitvijo s štirih poklicev še spremeniti, dopolniti, dodelati, je bilo moč razumeti državno sekretarko z izobraževalnega ministrstva Andrejo Barle Lakota. Za uspeh pa bo po mnenju vseh potrebna dobra promocija.

Malo gospodarstvo zagotavlja delo 340.000 ljudem, gospodarski kazalniki bi bili gotovo spodbudnejši, če obrtniške zahteve iz preteklih let ne bi ostale le mrtve črke na papirju, je prepričan Branko Meh, ki je ob zaključku vladi predlagal, naj vendar ugodi njihovim zahtevam - končno ima zbornica s tiskanjem tako obsežne brošure z zapisanimi predlogi za spremembe tudi (nepotrebne) stroške.

In končno: spet se je slišal glas proti plačanemu času za malico in/ali kosilo, saj je po tem anahronizmu Slovenija menda že skoraj svetovni unikum.

Nemški nasvet

Predsednik obrtne zbornice za München in Zgornjo Bavarsko Franz Xaver Peteranderl je opozoril, da sedanja gospodarska rast ne sme uspavati. Nemški primer pa kaže na pomen učinkovitega sistema poklicnega izobraževanja za celostni razvoj gospodarstva.

Kar je Branko Meh prikazal s podatkom, da je direktor obrata BMW v Münchnu s sedem tisoč zaposlenimi začel v istem obratu kot vajenec, sedaj pa ima poleg vodstvene funkcije tudi doktorat iz strojništva.