Tiskane izdaje
Ljubljana − Ponudba poslovnih nepremičnin se povečuje tudi na račun prodaje poslovno nepotrebnega premoženja podjetij v insolvenčnih postopkih. V starem Merkurju denimo, ki je končal v stečaju, je ostalo veliko premoženja. Tako kot za dejavne trgovske centre, ki jih prodajajo banke in družba Merkur nepremičnine, bo tudi za vse to premoženje treba poiskati kupca.
Za 60 milijonov premoženja
Večkrat je bilo v prispodobi rečeno, da je po izčlenitvi dveh perspektivnih podjetij iz nekdanjega trgovskega sistema ostala zgolj lupina, stari Merkur. A ta lupina v resnici ni ne tanka ne neznatna. V stečaju, ki se je začel lani novembra, je ostala množica nepremičnin, opreme, terjatev do kupcev, varščin, danih posojil in finančnih naložb. Stečajna upraviteljica Simona Goriup je vse to premoženje v otvoritvenem poročilu ovrednotila na dobrih 60 milijonov evrov.
Samo nepremičnin, ocenjenih po likvidacijski vrednosti, je za dobrih 15 milijonov evrov. Goriupova je z unovčevanjem teh začela polniti stečajno maso. »Sodišču smo poslali že vrsto predlogov, na njihovi podlagi je izdalo sklepe o prodaji nepremičnin, za nekatere so postopki prodaje že stekli. To so predvsem Merkurjeva zemljišča po vsej Sloveniji in posamezni trgovski centri, za katere je trgovec presodil, da niso več perspektivni za njegovo dejavnost in jih zato ni prenesel na izčlenjeno nepremičninsko družbo. Večinoma jih je opustil že prej, zaradi nedonosnosti. Unovčili jih bomo v stečaju in z iztržkom poplačali navadne, deloma tudi ločitvene upnike,« je povedala Simona Goriup.
Zanimanje za trgovino
Ločitvene upnice namreč lahko postopke unovčevanja premoženja zavirajo ali pospešijo, saj jih sodišče zaprosi za mnenje o predlaganem načinu prodaje in, kar je ključno, o ceni. Če soglašajo s predlogom stečajnega upravitelja, sodišče izda sklep, in ko je ta pravnomočen, lahko upravitelj objavi zbiranje zavezujočih ponudb ali dražbo. V primeru Merkurja so po besedah upraviteljice banke upnice (posebej omenja DUTB, SKB itn.) korektne, saj se zavedajo, da bodo le tako njihove terjatve lahko vsaj delno poplačane.
Otvoritvena bilanca navaja likvidacijsko vrednost nepremičnin, upravitelj pa seveda poskuša iztržiti več. Včasih postavi ceno na tržno vrednost, če presodi, da pri tej ne bo zanimanja, pa se spusti na likvidacijsko vrednost. Simona Goriup: »Pogosto je to še bolje, saj zbudi večji interes, nato pa se na dražbi lahko cena zviša.«
Velik zalogaj za trg
Ponudba nepremičnin iz stečajne mase in poslovno nepotrebnega premoženja s prestrukturiranjem podjetij in optimizacijo poslovanja narašča. Je mogoče pričakovati, da jih bo trg v kratkem času lahko posrkal? V prvi fazi zagotovo ne, razmišlja sogovornica, saj so cene še previsoke. Sama bo, kot kaže, lahko hitro prodala Merkurjevo trgovino Pri kosi, »ker je majhna in na odlični lokaciji«. Za trgovske centre ne pričakuje, da bodo prodani na prvi dražbi, ampak bo objave treba ponavljati. Na srečo jih je kar nekaj oddanih v najem, tako da do prodaje stečajno maso polnijo vsaj najemnine.
Big Bang bosta prodajali upnici sami
Drugačne načrte ima upraviteljica z drugo pomembno naložbo, Merkurjevo hčerinsko družbo Big Bang. Ta je v celoti v lasti dveh ločitvenih upnic, DUTB s 55-odstotnim in Banke Koper s 45-odstotnim deležem. Nekaj poskusov prodaje je bilo že pred začetkom ponovne prisilne poravnave Merkurja oziroma pred razdelitvijo podjetja na troje, a niso bili uspešni.
Zdaj bosta zastavni upnici izkoristili možnost, ki jo daje zakonodaja, in sami prodali deleže, torej zunajsodno, zunaj stečaja. Doslej sta opravila cenitev, pravi stečajna upraviteljica, ki jo upnika redno seznanjata s svojimi potezami. Pričakuje, da bo kmalu sledila objava dražbe ali zbiranja ponudb. Ni pa še jasno, ali bosta banki svoja svežnja prodajali skupaj ali ločeno. V vsakem primeru je prodaja »v lastni režiji« lahko uspešnejša in hitrejša, če le obstaja interes vlagateljev, saj se izogne sodnim postopkom, pogodba s kupcem se sklene neposredno, kupnina pa ne gre v stečajno maso, ampak neposredno upniku.
