Od krampa v laboratorij

Letošnji Managerski kongres je bil posvečen tudi vprašanju, kako povečati dobiček v podjetjih. Dobičkonosnost slovenskega gospodarstva je kljub gospodarski rasti, višji od evropskega povprečja, skrb vzbujajoča. Zato bodo morali menedžerji ob ustrezni sistemski podpori države marsikaj spremeniti.

Neto čisti dobiček slovenskih gospodarskih družb je lani po podatkih Ajpesa in preračunih Gospodarske zbornice Slovenije znašal 887,4 milijona evrov, kar je petkrat več kot leto prej. Medtem ko je bilo čiste izgube za 2,4 milijarde evrov, so podjetja ustvarila za 3,3 milijarde evrov čistega dobička, kar je 18 odstotkov več kot leta 2013. To je odličen podatek, ki pa ga v širši, manj pozitivni kontekst postavi naslednja primerjava: leta 2008 je bilo čistega dobička slovenskih podjetij za polovico več kot lani. Slovensko gospodarstvo torej še vedno pleza iz brezna recesije in še ni doseglo predkrizne ravni, kar kaže tudi obseg bruto domačega proizvoda.

Omenimo še dva podatka, ki bi morala sprožiti alarm. Bisnode ugotavlja, da se donosnost slovenskih podjetij sicer izboljšuje, a so v regiji med Bosno in Poljsko le hrvaške družbe manj donosne kot slovenske.

Za prihodnost nas lahko skrbi tudi zaradi nizke dodane vrednosti, ki jo ustvarja slovensko gospodarstvo. To je lani ustvarilo za 18,9 milijarde evrov bruto dodane vrednosti, kar je pet odstotkov več kot leto prej in največ po začetku krize. Povprečna bruto dodana vrednost na zaposlenega je lani znašala 39.463 evra. V Avstriji, denimo, je še enkrat višja.

To pomeni, da v Avstriji in drugih državah z višjo dodano vrednostjo po prodaji izdelka oziroma storitve podjetju ostane več denarja za dobiček in plače delavcev. Donos kapitala je tako višji, podjetje lahko več vlaga v razvoj, delavci so bolje plačani. Podjetja z višjo dodano vrednostjo lahko torej hitreje rastejo in v konkurenčni tekmi za seboj puščajo tekmece.

Slovenija torej ne potrebuje kakršnih koli delovnih mest, ampak taka, ki bodo ustvarjala dovolj visoko dodano vrednost. Tam bo razprava o dodatkih za nedelje in nočno delo v minimalni plači odveč, podjetje bo lahko investiralo, razvijalo nove produkte, osvajalo nove trge.

Tega se zaveda letošnji dobitnik priznanja Manager leta Matjaž Merkan, direktor Swatycometa. V mariborski družbi se iz proizvajalca brusov za domače mojstre preoblikujejo v ponudnika blaga in storitev za zahtevne industrijske kupce, kjer je pomembna kakovost in tehnična dovršenost. Zato se lahko strinjamo z njim, ko pravi, da so za večjo donosnost nujni znanje ter nove ideje, produkti in rešitve. To naj velja tudi za podjetja, ki sicer po prihodkih rastejo, a je njihova donosnost šibka, pa tudi za državo, ki s črpanjem evropskih sredstev iz nove finančne perspektive Slovenijo lahko povleče proti družbi znanja, razvoja in blaginje. Zdi se, da Slovenija na vlak, ki bo odpeljal v četrto industrijsko revolucijo, o kateri nekateri govorijo, že zamuja. Ali ga bo še ujela?