»Od nas se pričakuje, da nič ne naredimo, pa vendar vse rešimo«

Ljubljana – Pivovarna Laško je včeraj začela črpati tri milijone evrov vredno likvidnostno posojilo NLB, ki ga je Skupina Pivovarna Laško izpogajala za poravnavanje tekočih obveznosti. Posojilo sodi v likvidnostni paket, o katerem se je z bankami dogovarjala že od novembra 2010, in sicer za vsako pivovarno posebej. Medtem ko so z NLB sklenili poseben aranžma, so vzporedno potekala pogajanja z dvema bančnima sindikatoma v organizaciji Abanke. Sindicirani posojili (po okoli 11 milijonov evrov) sta, kot nam je uspelo izvedeti iz krogov blizu Pivovarni Laško, tik pred podpisom, prav tako kot uvodoma omenjeno pa bosta služili plačilu obveznosti do dobaviteljev, do države in pripravam na novo sezono. S predsednikom Pivovarne Laško Dušanom Zorkom smo se pogovarjali o reševanju starih finančnih bremen Skupine, o prodaji odvečnih naložb, odstopu Roberta Šege ...

Skupina Pivovarna Laško ima okoli 450 milijonov evrov posojil, večinoma kratkoročnih. Februarja vam je uspelo pri banki Hypo Alpe Adria do septembra podaljšati kredit v višini dobrih 53 milijonov evrov, za katerega so bile zastavljene delnice Dela. Kdaj zapade naslednji večji kredit? Kako je z reprogramiranjem in pripravljenostjo bank za podaljševanje teh kreditov?

Že več kot leto dni se poskušamo dogovoriti za neki celovit pristop k reševanju vseh kreditnih obremenitev, ki jih ima Skupina Pivovarna Laško. Krediti – večina jih bo po dogovorjenem moratoriju na odplačilo glavnic zapadlo konec junija – so bili najeti pri 18 bankah, vendar niso vse udeležene v financiranju vseh štirih družb. To pojasnjujem zato, ker posamezna banka, ki ne kreditira Pivovarne Laško, gleda na to družbo drugače kot banka, ki jo finančno spremlja. Banke se razlikujejo tudi glede na lastništvo, nekatere so v državni solasti. Tako imamo konglomerat odnosov, iz katerega izhajajo težave pri urejanju reprograma – čeprav ima Skupina dovolj premoženja, da lahko ob normalnem razumevanju bank, torej ob reprogramu, korektno servisira obveznosti in pridobi čas za preudarno odprodajo premoženja.

Kot ste rekli; torej za odprodajo, in ne razprodajo.

Brezglava naglica lahko prisili prodajalca v razprodajo, tega pa nočemo. Zato smo s KPMG pripravili novi predlog, kako bi lahko servisirali obveznosti, in to ob normalni oceni poslovanja in rizikov in ob razumevanju vseh bank. Ampak to nas ne razreši odprodaje odvečnega premoženja, ki ga imamo v portfelju. Zakaj? Pivovarna Laško, d. d., je lani ob 80 milijonih prometa ustvarila 11 milijonov dobička iz poslovanja, kar je čudovit rezultat. A plačala je 13 milijonov obresti! Tako rekoč vse, kar zaslužimo, porabimo za obresti, za razvoj ne ostane nič. Skupina pa potrebuje razvoj. Svoje vloge ne vidim v iskanju možnosti za servisiranje obresti, ampak v zagotavljanju razvoja.

Katere naložbe imate v mislih, ko govorite o odprodaji odvečnega premoženja? Je to tudi Merca tor?

»Odvečno« morda ni čisto pravi izraz. To so naložbe zunaj osnovne dejavnosti. Mercator je naš »paradni« vložek, saj gre skozi njega skoraj 50 odstotkov naše prodaje. Z njim se nikakor ne bi igral. Je pa to pisna zahteva bank: da moramo takoj odprodati vse, tudi Mercator.

Kaj pa bi storili, če banke tega ne bi zahtevale?

Najprej bi odprodal vse ostalo, Mercator nazadnje. To je družba, ki je rasla na slovenskem trgu, širi se po Balkanu, mi pa smo vedno iskali možnosti za širitev skupaj z Mercatorjem na balkanske trge. Prej bi prodal vse druge naložbe, od Termane Laško, časopisa Delo, hotelov ... Laško je v preteklosti zgradilo tako rekoč celo mesto, ker je imelo dovolj denarja. Danes ga nima več in ljudje težko razumejo, da ne more sanirati in vzdrževati nepremičnin, ne more financirati športa, kot ga je včasih. Od nas se pričakuje, da nič ne naredimo, pa vendar vse rešimo. Sam tega ne znam. Če bi bilo torej vse odvisno od Dušana Zorka, bi Mercator prodal nazadnje, zaradi vpetosti v predelovalno industrijo. Vendar banke prodajo zahtevajo, skupino je treba razdolžiti, odprodati vse. Torej, če ne bo šlo drugače, bomo prodali tudi Mercator.

Pravite, da imajo banke različna stališča do družb v skupini, kar zadeva reprogramiranje kreditov. Kaj pa glede prodaje Mercatorja kot vaše ključne naložbe?

V tem so si banke enotne. Vse enako pritiskajo. A tudi sam sem ekonomist in vem, kaj pomenijo obresti, poznam bilance in mi je jasno, kaj je treba narediti, da rešiš firmo. Če ne bomo vlagali v razvoj, bodo pivovarne čez nekaj let muzeji. To je moja odgovornost.

Kdo je na drugem bregu? Kdo, poleg vodstva Mercatorja, pa se zavzema za ohranitev naložbe v vaših rokah?

No, saj tudi določene banke, ko se pogovarjamo na štiri oči, podpirajo in razumejo naša stališča. Ampak vem, da imajo banke svoje težave. Pivovarna Laško je samo eden, in to lahko rešljiv problem. So se pa v zadnjem letu dni nagrmadili številni drugi; sam temu pravim, da smo na šahovnici bančnih problemov. Z nami trgujejo. To pa ni dobro. Banke bi morale vedeti, katere firme je mogoče rešiti, katerih ne.

Včeraj je presenetil odstop člana uprave za finance in vodje prodaje naložb Roberta Šege. Je povezan z različnimi pogledi v upravi Pivovarne Laško in tudi v nadzor nem svetu na to, kdo je primeren kupec Mercatorja? Odstop je namreč mogoče razumeti tudi tako, da Šega nasprotuje prodaji Mercatorja Agrokorju in se bolj nagiba k prodaji skladu MEP.

Lahko rečem, da sva z gospodom Šego ves čas korektno sodelovala. Njegov odstop je plod subjektivnih in objektivnih okoliščin. O prvih ne bi govoril, objektivno pa je vložil veliko energije v to, da se zadeve v Skupini uredijo. Lahko je tudi to razlog, ni pa nujno. Osebno obžalujem odstop, saj sva dobro sodelovala od začetka, posebno pa v zadnjem času, ko so se začela kresati mnenja v zvezi z Mercatorjem.

Objavljene informacije, da je gospod Šega nenaklonjen proda ji Mercatorja, niso bile nikoli zanikane.

Ne vem, tega ne morem ne potrditi ne zanikati. Izhajam iz dejstva, da je 23,3 odstotka Mercatorja tako pomemben delež, da je prav, da ima Pivovarna Laško v nadzornem svetu Mercatorja svojega predstavnika. In prav je, da je to Robert Šega, ker je eden redkih, ki se je zavedal pomena Mercatorja skozi vse obdobje. To temo smo vedno obravnavali zelo z občutkom.

Kakšno pa je vaše stališče do Agrokorja kot ponudnika?

Agrokor je pač eden od treh ponudnikov, katerih ponudbe smo na nadzornem svetu obravnavali in bomo v najkrajšem času izdelali strategijo nadaljnjih pogovorov z njimi. Več o tem ta hip ne morem povedati, ker ne bi bilo korektno, poleg tega gre za določene poslovne skrivnosti. Špekulacij ne komentiram. Potrebujemo mir, da postopek skrbno pripravimo, zavedamo se statične in dinamične odgovornosti. Tudi glede na vpletenost Mercatorja kot največjega sistema v Sloveniji v vse pore gospodarstva in družbe, zato moramo z njim ravnati zelo previdno in predvsem odgovorno.

So se banke že odzvale na odstop Roberta Šege?

Ne bi vedel, do mene ni še nič prišlo, trenutno sem na bolniškem dopustu. Verjetno pa bo njegov odstop odmeval v raznih krogih.

Ali banke favorizirajo katerega od treh potencialnih kupcev, recimo Agrokor?

Mislim, da ne. Banke zahtevajo prodajo vseh naložb, poplačilo je njihov primarni cilj.

Kaj bo poglavitno merilo pri izbiri ponudnika? Cena?

Ali je cena vedno najboljše merilo?

Odvisno, v kakšni situaciji je prodajalec.

Cena je pomembna, ampak poleg nje bomo pogledali še druge okoliščine, na dolgi rok pomembne za ohranitev Skupine Pivovarne Laško in njene dolgoletne tradicije.

Kdaj bo NS obravnaval Šegov odstop? Koga boste predlagali na njegovo mesto? Ostaja Šega v Pi vovarni Laško? Bo še naprej vodil prodajo Mercatorja in Dela?

NS ga bo obravnaval na prvi redni seji. Drugega ne morem komentirati, ker moram prej opraviti pogovor z gospodom Šego.

Slišati je ocene, da bi prodaja Mercatorja Agrokorju lahko okrnila ponudbo laških pijač na Mercatorjevih policah, ker bi jih zamenjali enaki hrvaški izdelki.

O tem nočem špekulirati, prepustimo to času. Agrokor je zagotovo solidna družba, ki išče svoj življenjski prostor, tako kot ga Mercator. Mi smo pač vezani na Mercator.

Kdaj bo znana odločitev o primernem kupcu za Mercator?

Upam, da v najkrajšem času. Mučno situacijo je treba razrešiti, tudi v povezavi med strategijami do posameznih kupcev.

Torej se prodaja ne more zavleči za več mesecev, čez rok, ko bi morale banke reprogramirati kredite?

Ponudbe imajo rok trajanja, ki ga je treba upoštevati, to pa je kmalu.

Ali bi neprodaja Mercatorja lahko vplivala na prodajo Dela ali Fructala?

Ne, to so povsem ločene zgodbe, ki so odvisne od ponujenih cen in od strategij, o katerih se bomo dogovorili. Na to, da se nekatere prodaje tako vlečejo, sami nimamo vpliva. Strategija skupine Laško je slonela na treh predpostavkah: na prodaji premoženja, reprogramu kreditov in pogodbenem koncernu. Niti na eno od teh ne moremo vplivati. Lahko se še tako trudimo in iščemo pot, a vmes posežejo sile, ki so zunaj našega dometa.

Slišati je ocene, da Pivovarni Laško grozi stečaj, če ne bo uspešna pri prodaji premoženja oziroma plačilu kreditov.

Absolutno ne. Kako naj gre v stečaj, če ima 53 odstotkov premoženja v bankah, še nekaj pa v državnih institucijah! Ne vem, kdo to širi. Skupina Laško ima lahko samo določene daljše ali krajše plačilne težave, o stečaju pa ni govora, ker ga vedno rešujejo lastniki. Dvomim, da se bo kateri od njih odpovedal premoženju.