Tiskane izdaje
Brdo pri Kranju − Gospodarska zbornica Slovenije je z zlatimi priznanji nagradila 12 najboljših inovacij, ki so jih razvili v desetih podjetjih. Strokovna komisija je izbirala med 38 finalisti, kandidati za nacionalna priznanja. Nekatera podjetja so zlata prejela dvakrat.
Zlata priznanja so prejeli Acroni za razvoj visokoogljičnega jekla, BSH hišni aparati za popolnoma vgradni avtomat Espresso, Domel za razvoj nove generacije sesalnih enot za suho sesanje, Farma GRS za razvoj postopkov priprave in izolacije ivabradina v obliki farmacevtskih soli, Gorenje za nove vgradne pečice, Krka za razvoj zdravilne učinkovine za zdravljenje shizofrenije, Lek za razvoj umetnega želodca in črevesa ter za intermediat učinkovine za zdravljenje Parkinsonove bolezni, SiEVA za svečko s senzorjem tlaka in v sodelovanju s TPV za inovativno obliko gube na povezovalnih gredeh avtomobilskega sedeža, Quadrofoil za učinkovito plovilo prihodnosti s podvodnimi krili ter Steklarna Hrastnik za tehnološko in energetsko prenovljeno peč.
Omogočajo konkurenčno prednost
Slovenija po podatkih SURS v inovacije vlaga 2,59 odstotka BDP, imamo kar 46,5 inovacijsko aktivnih podjetij, pa vendar mednarodne študije (Innovation Union Scoreboard, Global Competitiveness Report) ugotavljajo, da imamo še priložnosti za napredek na področju inovacijske kulture.
Zlatim nagrajencem takšne kulture zagotovo ne manjka. V Leku v razvojnih dejavnostih dela kar 21 odstotkov vseh zaposlenih, v razvoj in raziskave vlagajo več kot devet odstotkov. »Naš portfelj intelektualne lastnine vsebuje več kot tisoč aktivnih patentnih pravic, ki nam omogočajo konkurenčno prednost na globalnih trgih,« pravi vodja strateških programov v Leku, članu skupine Sandoz, Darja Ferčej Temeljotov.
Lek je vodilni razvojni center Sandoza in razvije več kot četrtino vseh Sandozovih razvojnih projektov. V treh razvojnih centrih v Sloveniji teče skoraj 300 razvojnih projektov, ki so v različnih razvojnih fazah, z različno stopnjo vgrajene inovativnosti. »V povprečju vložimo okoli 14 novih patentnih prijav na leto. Dodatno skrbimo za stalen razvoj inovativnostne kulture, s spodbujanjem množičnega inoviranja, pri čemer zabeležimo več sto v prakso uvedenih idej za izboljšave na leto, v vseh segmentih našega delovanja,« pravi Ferčej Temeljotova.
Hitrost inoviranja ključna
Član uprave Krke in direktor razvoja in raziskav Aleš Rotar pravi, da so pri njih inovativni izdelki, tehnologije in pristopi eden od osnovnih temeljev konkurenčnosti. »Nekaj novega, drugačnega od konkurentov nam daje tržne prednosti. Seveda pa se tega dandanes zavedajo vsi in posebej v generični farmacevtski industriji je hitrost inoviranja in razvijanja konkretnih izdelkov ključen vir konkurenčnosti. Večina inovacij je sicer očem skrita, ker je vgrajena v izdelke in tehnologije,« razlaga.
V razvoj in raziskave je Krka lani vložila več kot sto milijonov evrov, kar je dobrih devet odstotkov od celotne prodaje skupine Krka. V podjetju imajo razvit sistem nagrajevanja inovacij, ki so praviloma tudi zaščitene s patenti, kot tudi spodbujanje in nagrajevanje množične inventivne dejavnosti. Trenutno več kot 600 sodelavcev razvija 175 novih zdravil, novosti pa uvajajo tudi pri obstoječih blagovnih znamkah.
»Nove izdelke in tehnologije razvijamo glede na potrebe na trgu, pri čemer pa seveda gledamo več let vnaprej, sicer bi bili naši izdelki zastareli. Inovativnost, ki jo moramo v svoje izdelke vgraditi, pa mora biti tudi oprijemljiva, to pomeni, da mora reševati povsem konkretne probleme,« pravi Rotar in nadaljuje: »Izdelka samo zato, ker bi imel oznako inovativen, kupec ne bo pripravljen plačati. Tako je, denimo, naš izdelek aripiprazol kakovosten, varen in učinkovit, zanj smo prejeli zlato priznanje, predvsem pa je medtem bil že lansiran kot prvi generik na trgu. Nagrajeni ivabradin, ki ga je večinoma razvila hčerinska družba Farma GRS, pa je zaradi ključne inovacije celo edini poleg originatorja.«
Okrepili razvojno-raziskovalne oddelke
V Gorenju so v zadnjih štirih letih vlaganja v razvoj prihodke povečali za več kot četrtino in znašajo tri odstotke prihodkov Skupine. Tako bodo letos v razvoj novih izdelkov vložili okoli 34 milijonov evrov. »To je seveda tista osnovna, najbolj neposredna oblika vlaganja v inovativnost. Okrepili smo tudi razvojno-raziskovalne oddelke in bistveno povečali sodelovanje z institucijami znanja. Vzpostavili smo več mehanizmov za spodbujanje inovativnosti, kot so srečanja predrazvojnikov in razvojne konference, na katerih sodelujejo zaposleni iz razvojno-kompetenčnih centrov v Sloveniji in tujini,« razlaga izvršni direktor za razvoj v Skupini Gorenje Boštjan Pečnik.
Letos so uvedli tudi novo obliko izobraževanja, ki je namenjena povezovanju vseh poslovnih področij (od nabave, razvoja, prodaje, proizvodnje ...), ki so vpeta v proces nastajanja novega izdelka in njegovega lansiranja na trge − Gorenje Create Academy. »Tudi akademija kot taka je inovativen produkt in je edinstvena v širšem evropskem prostoru. Pripravljamo se tudi na uvedbo 'Open innovation' platforme za zbiranje novih idej,« izpostavlja Pečnik.
V tem hipu poteka več kot trideset velikih razvojnih projektov za vse blagovne znamke Skupine Gorenje. »Razvojni cikli v naši panogi so podobni kot v avtomobilski industriji, to pomeni, da nova generacija aparatov pride na trg vsakih sedem let. Vendar pa v vmesnem času neprestano delamo na izboljšavah tehničnih lastnosti in funkcionalnosti aparatov. Posebej velik poudarek dajemo inovacijam, ki zmanjšujejo porabo energentov, kot so električna energija, voda, plin, obenem pa izboljšujejo funkcionalnost aparata in uporabniško izkušnjo,« pravi Pečnik.
Za zlato inovacijo pa pravi, da so nove vgradne pečice inovativen izdelek kot celota. Lani in letos so aparate predstavili na večini Gorenjevih trgov po svetu in prodaja je v prvem letu presegla načrte.
Več prihodkov v ZDA in na Kitajskem
V BSH Hišni aparati običajno na leto za inovacije porabijo okoli 10 milionov evrov, kakšno leto pa tudi več. Od zlate inovacije si obetajo povečanje prometa, predvsem v ZDA in na Kitajskem, ter posledično večji dobiček. Ker je trend kuhanja in priprave hrane je močno v porastu, zato v podjetju trenutno delajo na štirih projektih s tega področja in še na treh dodatnih s področja priprave kave in napitkov. Skupaj bodo v aparate vključili deset do petnajst večjih tehničnih novosti, ki bodo poenostavile uporabo naprav, obenem pa omogočile še širšo in sodobnejšo upravljanje z izdelki.
Kot menijo v BSH Hišni aparati, ki ga vodi Manfred Kosch je za večji preboj slovenskih inovacij nujno izboljšati poslovno okolje in davčno politiko, če želimo biti bolj zanimivi za naložbe (predvsem tuje).
Poleg tega je treba bistveno izboljšati prenos znanja iz akademske sfere v gospodarstvo. V Sloveniji je znanja dovolj, a je večji del namenjen samemu sebi. Enako velja za študijske smeri. Gospodarstvo mora narekovati potrebe razvoja, zato je treba omejiti vpis na fakultetah, katerih kadri že danes niso zaposljivi. S tem bi bistveno povečali štvilo kadrov v danes deficitarnih področjih. Nenazadnje je potrebno poskrbeti za mlade, s spodbudami pri zaposlovanju in ustaviti beg možganov. Saj nam le inženirski kader prinaša preporod industrije.
Več povezovanja za preboj
Podobnega mnenja je tudi Ferčej Temeljotova, ki meni, daje za večji preboj slovenskih inovacij nujno interdisciplinarno povezovanje v domačem in mednarodnem okolju, sodelovanje med fakultetami, delodajalci, kariernimi centri in regulatorji. »Zadnji naj zagotavljajo stimulativno delovno in davčno zakonodajo, ki bo motivirala najboljše, da bodo ustvarjali in poslovali pri nas in se radi vračali domov tudi po izpopolnjevanju v tujini,« poudarja.
Kot pravi Ferčej Temeljotova, je za večji preboj slovenskih inovacij nujno interdisciplinarno povezovanje v domačem in mednarodnem okolju, sodelovanje med fakultetami, delodajalci, kariernimi centri in regulatorji. »Zadnji naj zagotavljajo stimulativno delovno in davčno zakonodajo, ki bo motivirala najboljše, da bodo ustvarjali in poslovali pri nas in se radi vračali domov tudi po izpopolnjevanju v tujini,« poudarja.
»Pogoj, da je podjetje inovativno, je, da ima jasne cilje, ki morajo biti razumljivi vsem zaposlenim, in učinkovito organizacijo. Treba je vzpostaviti okolje, ki sodelavce motivira in jim omogoča izražanje kreativnosti. Jasno pa je, da je za uspeh poleg dobre inovacije potreben še uspešen tržni pristop in kanček sreče,« pa dodaja Pečnik.
