Od velikih k hitrim in pametnim podatkom

Christina Giraud v družbi SAP skrbi za področje velikih podatkov v povezavi z industrijo telekomunikacij. Sogovornica vsekakor pozna odgovore na vprašanja, kaj bo podjetjem in posameznikom prinesla tako pogosto omenjana digitalna transformacija. Vse kaže, da je industrija spet izumila novo tehnologijo in jo nato uporabila za ponovno izumljanje same sebe.

Kakšno vlogo ima digitalna transformacija z vidika poslovanja telekomunikacijskih podjetij?

Omogoča jim doseganje novih položajev v verigi vrednosti. Po zaslugi digitalne transformacije namreč lahko splezajo precej više, saj jim ta omogoča razširitev obsega trenutnega poslovanja in številne nove priložnosti. Hkrati jim tudi nazorno kaže, kaj vse še lahko naredijo. Že res, da morajo ta prehod najprej opraviti pri sebi in optimizirati lastno poslovanje, a si nato lahko obetajo nove vire prihodkov. Priložnosti bo vsekakor dovolj, saj analitiki ocenjujejo, da bodo veliki podatki in digitalna transformacija do leta 2020 podjetjem prinesli okoli 300 milijard ameriških dolarjev prihodkov.

Katere rešitve s področja velikih podatkov zdaj že uporabljajo telekomi?

Medtem ko so podjetja tipično gradila bazene podatkov, ki so jih nato analizirala, da bi izboljšala poslovanje, so telekomi oblikovali jezera velikih podatkov. Pri njih se podatki merijo v petabajtih. Žal so se pri večini telekomov ta jezera spremenila v močvirja, saj te zelo velike količine podatkov le čepijo v sistemih. Ne le podjetja, tudi telekomunikacijski ponudniki imajo velike težave s povezovanjem podatkov, zbranih iz različnih virov. Težava ni zgolj tehnološka, je tudi organizacijska. Telekomi se sprašujejo, kaj narediti s temi podatki. Dodaten izziv je »velikostni razred« težave, gre namreč za velike in hitre podatke, ki bi jih morali za kar največji učinek obdelovati v realnem času. Poleg tega smo ljudje v zadnjih dveh letih ustvarili kar 90 odstotkov vseh podatkov, ki zdaj obstajajo v digitalni obliki. Ocene o prihodnosti kažejo, da bodo morali telekomi že kmalu hraniti 32-krat več podatkov kot danes.

Kaj pa res lahko naredijo z vsemi temi podatki?

Ugodijo sedanji instant kulturi potrošnikov. Zdaj ni več cilj zgolj razumeti potrošnika, ampak vedeti, kaj bo uporabnik naredil naslednje in biti pred njim. Možnosti prediktivne analize so številne. Trenutno lahko že z analizo profila uporabnika na družabnem omrežju dobiš precej jasno sliko, za kakšnega potrošnika gre. Če pa imaš poleg tega na voljo še lokacijske in terminske podatke – kje je ob katerem času uporabnik, pa lahko izdelaš še precej natančnejši digitalni kontekstualni profil uporabnika. To možnost imajo danes poleg Googla le še telekomi. Trendi so jasni – mogoče si ta hip večina prizadeva kar se da ugoditi potrošnikom, a že jutri bo letvica postavljena više – podjetja si bodo prizadevala presenetiti potrošnike. Za kaj takega pa bodo potrebovala analizo vseh mogočih podatkov, ki jim bodo omogočili »branje misli« posameznikov.

Kdaj si lahko dejansko nadejamo branja misli s strani različnih sistemov?

Kmalu. Tehnoloških ovir je vsak dan manj, z vidika tehnologije je vsa stvar še najbolj preprosta. Povezovanje lokacij in časovnih okvirov lahko že brez interakcije na družabnem omrežju »izda« aktivnost uporabnika, ponudnik pa mu hipno prilagodi storitev. Na tem področju sicer ta hip prednjačijo številna zagonska podjetja, a pravi preskok bomo doživeli, ko se bodo vmešali prav telekomi s svojo goro informacij o uporabnikih. Zadnje raziskave kažejo, da bi več kot polovica uporabnikov zaupanja vrednim ponudnikom storitev brez zadržkov zaupala svoje podatke, če bi v zameno dobila res personalizirano storitev. Med mladimi je ta odstotek še precej večji. Milenijci gredo celo korak dlje – oni dobro vedo, kaj si želijo in kakšno tehnologijo imajo na voljo. Podjetja bi jim lahko dala na voljo orodja, da sami opravijo izbiro in si storitve oblikujejo po lastnem okusu in željah.

Ugotovili smo torej, da telekomunikacijski operaterji o svoji strankah že danes vedo tako rekoč vse. Kako pa lahko dobičkonosno uporabijo te podatke?

Veliko je odvisno od tega, kje je operater. Razlike med državami glede omejitev rabe podatkov so zelo velike. Zakonodajo in regulativo morajo spoštovati vsi operaterji, zato je za namene trženja v državah EU uporaben le manjši del podatkov. Velikokrat so ti tudi anonimizirani, da naročnik podatkov, denimo oglaševalska agencija, ne ve povsem natančno, na koga meri z oglasom. Je pa vse več primerov, ko telekomunikacijski operater oglaševalcem ponudi zaslone svojih uporabnikov, bodisi s pomočjo posameznih aplikacij, spletnih strani itd. Takrat je ciljano oglaševanje lažje in učinkovitejše.

Za zdaj imamo uporabniki še vedno jasno izbiro, ali hočemo svoje podatke deliti z avtorjem aplikacije ali ne. Je pa strašljivo, da vse več mobilnih aplikacij in iger od nas zahteva dostop do podatkov, ki za delovanje same aplikacije navidez sploh niso potrebni. Se bo ta trend nadaljeval?

Vsekakor. Vendar pa se morajo tudi ponudniki aplikacij in iger zavedati, da se morajo zbiranja podatkov lotiti na pametno in skladno z zakoni in regulativami, sicer lahko povsem izgubijo zaupanje in stranke. Telekomom danes skoraj vsi uporabniki zaupajo, saj so bili do zdaj resnično previdni, celo prestrašeni in so ohranili/branili zasebnost uporabnikov. Prav zato imajo odlično priložnost za naložbe v tako imenovane kontekstualne uporabniške izkušnje, kjer bodo uporabnike pridobivali predvsem s (skoraj popolno) individualizacijo storitev in vsebin.

Bodo torej telekomi veliki zaslužkarji prihodnosti?

Prav mogoče. Imajo namreč goro podatkov, vire, ne le povezljivost, in pamet, da te podatke lahko spretno monetizirajo, ne le končnim potrošnikom, ampak tudi podjetjem iz drugih panog. Telekomunikacijski operaterji bodo v povezavi s partnerji najbrž ponudili različne platforme in storitve z vseh področij – pametnega doma, energetike, avtomobilizma ... vsi, ki bodo želeli prodajati v novem digitalnem svetu, bodo potrebovali njihovo pomoč.

Zdi se, da bo o končnem uspehu poleg same vsebine in kakovosti storitve odločala prav uporabniška izkušnja. Kaj ta pomeni za SAP in druge proizvajalce poslovne programske opreme?

V SAP se popolnoma zavedamo dejstva, da je eden ključnih delov digitalne transformacije prav uporabniška izkušnja, morebiti je celo najpomembnejša. Prav zato smo pred dvema letoma kupili švicarsko podjetje Hybris ter njegovo vodilno platformo za e-poslovanje prek vseh mogočih kanalov. Te tehnologije so danes že del naših rešitev, ki podjetjem zagotavljajo kakovostnejše storitve za stranke.

Korporacija SAP je v zadnjem desetletju opravila veliko zvenečih in dragih nakupov. Je sestavljanka končana?

Sestavljanka ni nikoli končana. Čeprav imamo enega največjih razvojnih oddelkov v industriji, je jasno, da vseh tehnologij vendarle ne moremo popolnoma obvladati, tega ni sposoben nihče. Prav zato občasno kupimo tisto, česar nimamo, pa ne zato, ker ne bi znali razviti, temveč zato, ker bi razvoj trajal predolgo.

Kaj pa je tisto nekaj več, kar danes lahko ponudite telekomunikacijskim operaterjem?

Družba SAP je že pred leti opravila izjemno naložbo v tako imenovano računalništvo v pomnilniku, ki izvajanje določenih nalog pohitri za nekaj deset-, sto- ali celo tisočkrat. Platforma SAP HANA danes podjetje omogoča obdelavo velikih količin podatkov in napredno analitiko v realnem času, kar je kot naročeno za telekome, saj je v njihovih sistemih in omrežjih res ogromno podatkov. Seveda bi morali telekomi te podatke analizirati v realnem času, takrat ko so še »vroči« in njihova potencialna monetizacija najvišja. Prav s tem namenom smo letos razvili rešitev HANA Vora, ki zna super hitro analizirati podatke iz različnih podatkovnih jezer in drugih virov. Drugi segment rešitev so prav za industrijo telekomunikacij prilagojene poslovne rešitve, ki operaterjem omogočijo ne le optimizacijo poslovanja, ampak tudi omrežja in na njem temelječe storitve.

Končajva z digitalno transformacijo. Bo ta imela poleg poslovnega tudi širši vpliv?

Absolutno. Digitalna transformacija podjetij ima velik vpliv na družbo in ljudi. Danes smo vsi močno povezani, v prihodnje pa bomo le še bolj. Zdi se, da imamo prvič v zgodovini ljudje en cilj – biti povezani in informirani o vsem, kar nas zanima. SAP se, denimo, ne pogovarja zgolj z drugimi podjetji, ampak tudi z vladami in drugimi organizacijami držav, kako narediti ta svet še boljši. To je naša vizija. Želimo na preprost način povezati ljudi in tehnologijo, v realnem času. Posledično lahko ljudje in podjetja z vsega sveta rešujejo globalne, kompleksne izzive. S tem, ko spreminjamo načine poslovanja, vplivamo na napredek milijard ljudi po vsem svetu.