Tiskane izdaje
Ljubljana – V Mercatorju bo konec julija dobilo odpovedi delovnega razmerja blizu 90 delavcev. V javnosti so se sicer namnožila ugibanja o nekajkrat višjih številkah in nekakšnih obvodnih načinih odpuščanja (z zamikom, z vmesno prezaposlitvijo), a v družbi to odločno zanikajo. Pojasnili so nam, kakšen je njihov program presežnih delavcev za letos in kako se uresničuje.
Načrt reševanja
Aktualni statistični podatki in makroekonomske napovedi v zvezi z zaposlovanjem so iz analize v analizo za spoznanje ugodnejši, na ravni posameznih družb pa še vedno aktivno poteka poslovna racionalizacija in prerazporejanje ali zmanjševanje števila zaposlenih. Kot nam je povedala Katja Kek, direktorica korporativnega komuniciranja v Mercatorju, družba izvaja načrt reševanja presežnih delavcev.
»Gre za malo pod 90 delavcev ali manj kot en odstotek zaposlenih, predvsem iz režijskih služb v Ljubljani. Ukinili smo tri enote M Tehnike, ker so slabo poslovale. Program razreševanja presežnih delavcev je sestavni del našega procesa prestrukturiranja poslovanja, ki teče že več kot dve leti in katerega eden od ukrepov je stroškovna optimizacija. Preprosto, pregledali smo kadrovske potrebe in ugotovili nekaj presežkov, za nekatera dela se je izkazalo, da je racionalneje, če najamemo zunanje izvajalce. Ni pa to množično odpuščanje,« pravi Kekova.
Dan D konec julija
Kekova je zavrnila namige o posrednih načinih odpuščanja in pojasnila, kako teče razreševanje presežnih delavcev pri najboljšem sosedu. Prejšnji teden so vsakega zaposlenega, ki je na seznamu, poklicali na individualni pogovor z njegovim direktorjem oziroma nadrejenim in predstavnikom kadrovske službe. Podrobno so ga seznanili s postopkom, upoštevaje njegov specifičen položaj, starost, kvalifikacije, mu nudili potrebne kontakte.
V juniju so jim ponudili, da lahko delajo ali ostanejo doma do konca meseca, s 1. julijem pa bodo šli vsi na enomesečni izredni plačani dopust – do formalne vročitve odpovedi delovnega razmerja. Z avgustom jim bo začel teči odpovedni rok, ki je odvisen od položaja delavca, delovne dobe, starosti, kolektivne pogodbe. Kot poudarja sogovornica, torej ne bodo nenapovedano, čez noč ostali na cesti, ampak bodo lahko začeli iskati delo, še preden bodo dobili odpoved. Dobili bodo tudi odpravnine. Program naj bi se iztekel pozno jeseni. Na seznamu so delavci različnih profilov, odvisno od kadrovskih potreb, med njimi je večina režijcev.
Sindikat je vključen
Sindikat delavcev trgovine Slovenije je po besedah njegovega sekretarja Ladislava Rožiča seznanjen z dogajanjem v največjem slovenskem zaposlovalcu, ni pa zasledil informacij o množičnejšem ali neobičajnem odpuščanju. Predsednica tega sindikata v Mercatorju Vesna Stojanovič pravi, da je skupna številka presežnih delavcev sicer visoka, a je posledica racionalizacije Mercatorja, ki teče že dalj časa. Sindikat si prizadeva, da bi bilo čim več mehkega odpuščanja, upokojitev.
Po podatkih Stojanovičeve bo približno polovica skupnega števila presežnih delavcev, 40 do 45, moralo zaradi racionalizacije, uvajanje novih postopkov in procesov dela, ki imajo za posledico ukinjanje organizacijskih enot in služb, iskati novo zaposlitev, za drugo polovico pa se bo izteklo nekoliko manj boleče. Dobili bodo sicer odpoved iz poslovnih razlogov, a bodo po izteku prejemanja nadomestila že dosegli pogoje za upokojitev.
Sindikat je upravi predlagal ukrepe za zmanjševanje škodljivih posledic odpovedi iz poslovnih razlogov. Vsem zainteresiranim naj bi ponudili zaposlitev v operativi in logistiki – upoštevaje potrebe družbe, pri čemer bi imeli prednost samohranilke in samohranilci, prednost samohranilke, invalidom in tistim, ki imajo brezposelnega zakonca, pa naj bi povišali zakonski znesek odpravnine. V naslednjem koraku se bo sindikat o predlogih pogajal z upravo. Stojanovičeva verjame, da bo po zaključku omenjenih postopkov vsaj nekaj časa mir pred odpuščanji.
Nima zveze z Agrokorjem
Mnogi se sprašujejo, ali je odpuščanje posledica lastniških sprememb, drugi pa s prstom kažejo na zaveze, ki jih je ob zaključku prevzema podpisal hrvaški Agrokor. Ta se v resnici ni nikoli zavezal, da Mercator ne bo odpuščal zaposlenih, ampak je med zaveze zapisal, da bo na vseh treh trgih, v Sloveniji, Srbiji in Črni gori, najmanj tri leta od podpisa sporazuma o poslovni združitvi spoštoval obstoječo kolektivno pogodbo, da je ne bo enostransko prekinjal ali odpovedoval, da bo spoštoval pravice delavcev, sveta delavcev in sindikata ter vsaj tri leta ohranil institut posvetovanja z reprezentativnimi sindikati o vprašanjih zaposlovanja v družbi.
Nad izpolnjevanjem zavez bedi poseben nadzorni odbor, ki ga vodi neodvisni zunanji strokovnjak Nenad Filipović in dozdaj še ni zasledil nobene kršitve zavez. Katja Kek poudarja, da program presežnih delavcev nima nobene povezave z omenjenimi zavezami, ampak je samo nadaljevanje programa poslovnega prestrukturiranja, racionalizacije procesov in osredotočanja na osnovno dejavnost.
Mercator je imel lani v Sloveniji 11.101 zaposlenega, v Srbiji 8880, na Hrvaškem 1207, v BiH 216 in v Črni gori 1239. Število zaposlenih se je sploh v zadnjem letu zelo spreminjalo (velika prerazporejanja med trgi in znotraj njih, pripojitev Modiane in M Tehnike), Mercator je na primer na Hrvaškem in v BiH ohranil le manjši del dejavnosti, namreč upravljanje z nepremičninami, v katerih zdaj trguje Konzum, v Srbiji pa je obratno prevzel dejavnost in delavce Agrokorjeve Idee. Samo lani so v maloprodaji v Sloveniji prezaposlili okoli 1000 ljudi.
