Tiskane izdaje
Največ odpadne hrane ustvarijo gospodinjstva, po razpoložljivih podatkih malo manj kot polovico. V proizvodnji hrane nastane slaba četrtina, skoraj petina v gostinstvu, v trgovini pa devet odstotkov odpadne hrane.
Razlogov za to, da v trgovinah hrana ostaja, je več: Trgovci precenijo povpraševanje in nabavijo preveč, sezonska nihanja ponudbe svežih živil, prizadevanje, da bi bile police polne tudi pred zaprtjem trgovine, rastoče povpraševanje po ultra svežih živilih, vse večja pakiranja ob čedalje manjših gospodinjstvih, potrošniki ne razločujejo oznak za rok uporabnosti itn.
Čeprav v trgovini nastane le manjši del odpadne hrane, se trgovci s problematiko resno ukvarjajo. Največ iniciativ in predlogov prihaja prav iz podjetij, ugotavlja EuroCommerce, Evropska trgovinska zbornica. Kar lahko storijo, je, da denimo dobaviteljem zagotavljajo odkup celotnega pridelka, da neprodana živila pošljejo v predelavo, da ne spodbujajo prodaje z geslom, »kupi enega, vzemi dva«, ampak »kupi enega, vzemi drugega kasneje«, ali »drugega zamrzni«, in nenazadnje, da presežke hrane, ki je ne morejo prodati, donirajo tistim, ki so najbolj pomoči potrebni.
Po vzoru EU tako tudi pri nas nastajajo dobre prakse in partnerstva, ki zmanjšujejo količine odpadne hrane. Družbe brez odpadne hrane (»Zero food waste«) ne bo mogoče doseči čez noč, a vsako dejanje v tej smeri šteje. In trgovska podjetja pri poslovanju že stremijo k temu, vodi jih skrb za okolje in racionalizacija stroškov.
Osnova za DDV je nič
Trgovinska zbornica Slovenije spodbuja svoje člane, da se temu gibanju priključijo prostovoljno, vsak po svojih močeh. Njena pobuda, naslovljena na ministrstvi za finance in kmetijstvo, za ugodnejšo davčno obravnavo donacij hrane za humanitarne namene je bila uslišana. Vlada je sprejela ukrep, ki ga podpira tudi Evropska komisija in zmanjšuje količine odpadne hrane. Najprej je z zakonom o kmetijstvu opredelila doniranje hrane, nato pa je s pravilnikom o izvajanju zakona o DDV določila izjemo, s katero je donirana hrana manj obdavčena, postopki pa so administrativno manj zahtevni.
Pravilnik določa, da je osnova za DDV za donirano hrano lahko nič, da se torej ta davek ne obračuna, po drugi strani pa trgovcu ohranja pravico do odbitka DDV pri nabavi hrane. Obstaja pa omejitev; olajšava velja le do dveh odstotkov prihodkov za preteklo poslovno leto oziroma pri novih podjetjih do dveh odstotkov pričakovanih prihodkov v tekočem poslovnem letu.
»Taka rešitev omogoča,« poudarja direktorica TZS Mija Lapornik, »da se za darovanje hrane v humanitarne namene v izogib nastajanju odpadne hrane lahko odloči več podjetij. Kot izhaja iz poročila Partnerstva za zeleno gospodarstvo, se je mreža trgovskih družb, ki donirajo hrano, razširila, tako da je vanjo zdaj vključenih že 80 trgovin s hrano v 29 krajih, skupna količina zbrane hrane za humanitarne namene pa znaša po podatkih Zveze Lions kluba Slovenije 300 ton.«
Hrana ni za tjavdan
Slovenska trgovska podjetja so z odobravanjem sprejela zakonodajne spremembe pri obdavčitvi doniranih presežkov hrane. Kot pravijo v Sparu, družba nima obveznosti za plačilo dedeveja iz naslova blaga za donirano hrano in ima posledično tudi nižje stroške donirane hrane. Spar si prizadeva, da hrano, ki ni prodana, še pred rokom uporabe donira v humanitarne namene.
Mercator je zelo velik donator hrane tako nacionalnim humanitarnim organizacijam kot manjšim društvom in organizacijam. »Morda premalo pogosto poudarjamo, da je več kot polovica vseh naših donacij prav hrana, zato pozdravljamo vsak pozitiven premik k davčno ugodnejši obravnavi donirane hrane za humanitarne namene. V primerjavi z vsemi davki, ki jih skupno plačuje Mercator, ta davčna olajšava sicer ne predstavlja velikega deleža, vendar je za humanitarne namene dragocena vsaka olajšava, ki pomeni spodbudo za donacije v hrani, in pomemben prav vsak evro več za ta namen,« pojasnjujejo v Mercatorju.
V Lidlu si aktivno prizadevajo za še več tovrstnih iniciativ, ki spodbujajo k družbeno odgovornemu ravnanju celotne družbe: »Zavedamo se tudi potrebe, da naše kupce in družbo nasploh izobražujemo o odgovornem ravnanju s hrano, zato že četrto leto z organizacijo Ekošola in več kot 80 vrtci, šolami in drugimi izobraževalnimi ustanovami izvajamo projekt Hrana ni za tjavendan. Sistemsko pa na ravni podjetja skrbimo, da je tovrstne zavržene hrane čim manj oziroma jo, če je to le mogoče, doniramo partnerjem, ki delujejo na področju humanitarnosti.«
Kaj bi še učinkovalo?
Trgovci imajo v rokavu še nekaj podobnih zamisli, ki bi spodbujale podjetja k okolju prijaznim rešitvam in bi bile prijazne tudi do gospodarstva. Podjetja bi si denimo lahko privoščila več električnih vozil v svojih voznih parkih, če bi država znižala bonitete za zasebno uporabo električnih službenih vozil (kar predvideva že slovenska prometna strategija) in omogočila uveljavljanje vstopnega DDV za električna vozila. Oboje bi morali uvesti čim prej, zahtevajo trgovci.
Nadaljnje zmanjševanje stroškov dela (s krčenjem razlike med bruto in neto plačo, dodatno razbremenitvijo regresa, skrajšanjem obdobja nadomestila za odsotnost zaradi bolezni v breme delodajalca) je mantra, ki jo TZS in gospodarstvo v celoti ponavlja že dolgo, a ne prav uspešno.
Podobno bi delovale dodatne olajšave v okolju prijazno tehnologijo (energetska obnova zgradb, fotocelice, infrastruktura za alternativne vire goriv - npr. elektro polnilnice). Gospodarsko rast bi spodbudila tudi uvedba osebnih olajšav, ki bi povečala razpoložljivi dohodek zavezancev, s tem pa njihovo porabo (pri obrestih za kredite za rešitev stanovanjskega problema, pri investicijah v energetske obnove stanovanj in hiš, olajšave za nakup učbenikov, zdravil in medicinskih pripomočkov, za dodatno zdravstveno zavarovanje).
In slednjič, trgovci predlagajo razširitev investicijske olajšave za investicije v regalno, skladiščno opremo in opremo za manipulacijo z blagom pri opravljanju trgovinske dejavnosti, šele s tem bi pri uveljavljanju investicijskih olajšav postali enakopravni drugim dejavnostim.
