Ljubljana – Nekdanji šef Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec bi lahko po odpravnini zaradi razrešitve dobil še približno pol milijona evrov odškodnine. Delovno in socialno sodišče je upoštevalo odločitev višjega sodišča, ki je lani ugotovilo, da je bil odpoklic Rakovca z mesta predsednika uprave Triglava maja 2013 nezakonit.
Odločitev sodišča še ni pravnomočna, Rakovca pa ni presenetila, pričakuje tudi, da se kljub pritožbi Triglava ne bo spremenila. »Ker imam pravnomočen sklep višjega sodišča o ničnem in nezakonitem odpoklicu, ki je podlaga za odločanje na delovnem sodišču, menim, da bo tudi višje delovno sodišče pritrdilo odločitvi sodišča na prvi stopnji,« pravi.
Na Triglavu poudarjajo, da sodba delovnega sodišča ni presojala zakonitosti sklepa, ampak je ugotovila nezakonitost prenehanja delovnega razmerja, veljavnost delavčeve pogodbe o zaposlitvi do izteka mandata in upravičenost do vrnitve na delo. Triglav se bo na odločitev delovnega sodišča pritožil.
Razklanost nadzornikov
Rakovca so nadzorniki pod vodstvom Mihaela Permana spomladi 2013 nekrivdno razrešili zaradi okrnjenega zaupanja v njegovo vodenje. Očitali so mu neupoštevanje usmeritev glede poslovanja Triglava, neustrezno obveščanje javnosti o pomembnih informacijah, neutemeljenost dokapitalizacije zavarovalnice pa tudi dogajanje v Triglav Osiguranju. A nadzorniki so bili pri tem razklani, saj so Rakovčevo razrešitev podprli le trije od šestih.
Rakovcu odločitve z začasno odredbo sodišča ni uspelo razveljaviti, je pa ob odhodu s funkcije dobil 74.000 evrov odpravnine. Če mu bo s tožbo uspelo, se mu obeta še odškodnina. Kot je razumeti Rakovca, možnosti za zunajsodno poravnavo ni več, saj je bilo to smiselno pred sodno odločitvijo: »Mi smo se že vse od začetka zavzemali za poravnavo, da bi zmanjšali stroške in prihranili čas. Zdaj možnosti za to ni več.«
Kdo vse toži?
Odpravnina je število plač, ki jih član vodstva prejme skladno s pogodbo, odškodnino ali celo vrnitev na funkcijo pa je mogoče zahtevati, če sodišče ugotovi ničnost razrešitve. Rakovec tako ni edini, ki toži zaradi razrešitve. Dva takšna primera imajo odprta v Luki Koper: Gašpar Gašpar Mišič od družbe terja več kot 600.000 evrov odškodnine, pripravljen pa bi se bil tudi vrniti na čelo družbe. Sodišče na prvi stopnji je aprila letos razsodilo, da je bil sklep o njegovem odpoklicu ničen. Luka se je na odločitev pritožila. Na epilog čaka tudi pravda z Gregorjem Veselkom, ki od družbe terja 70.000 evrov odškodnine. Nekdanji direktor Elesa Vitoslav Türk je bil z omenjene funkcije razrešen dvakrat in obakrat tudi tožil. Prvič se mu je uspelo vrniti v vodstvo, drugič je dosegel poravnavo. Direktor Gen energije Martin Novšak pa se je na funkcijo po razrešitvi vrnil po sodni poti zaradi nezakonite seje NS. Tožbo sta vložili tudi nekdanji šefinji Darsa in Palome Mateja Duhovnik in Mateja Perger. Druga je bila neuspešna, prva pa je na prvi stopnji dokazala nezakonitost razrešitve, a se je Dars na odločitev pritožil.
Čeprav se zdi, da se za tožbe odločijo večinoma direktorji državnih družb, kjer so tudi menjave uprav pogostejše, pravnik Gorazd Podbevšek ugotavlja, da tudi v zasebnih družbah nastajajo tovrstni spori, a so medijsko manj izpostavljeni in se pogosteje dogovorijo. »Res pa gre večinoma za družbe z omejeno odgovornostjo, kjer je razrešitev direktorja veliko bolj preprosta kakor v delniški družbi. Te pa so v pogosto v državni (so)lasti,« dodaja.
Uprave ni lahko odpoklicati
Po zakonu o gospodarskih družbah (ZGD) lahko nadzorni svet odpokliče člana uprave, če ta huje krši obveznosti, ni sposoben voditi poslov, mu skupščina izreče nezaupnico ali iz drugih ekonomsko-poslovnih razlogov. Podbevšek pravi, da so ti vzroki tudi po mnenju Združenja nadzornikov Slovenije (ZNS) nejasni in da je upravo težko zamenjati brez zapletov: »Včasih nadzorniki imajo razloge za zamenjavo, a jim to ne uspe.« V ZNS so zato že predlagali možnost odpoklica zaradi nezaupanja, a za zdaj ta predlog ni bil uzakonjen. »Če nadzorniki ne zaupajo upravi in morajo zamenjavo doseči po skrajno formalizirani poti ter o tem razjasnjevati celo na sodišču in razlagati, kaj vse je v družbi narobe, ali pa čakati na razloge za zamenjavo, to za družbo ni dobro. Zato bi morali ZGD spremeniti tako, da bi bilo nadzornemu svetu preprosteje zamenjati upravo. Pri tem pa bi morali odpoklicani člani uprave dobiti ustrezno odpravnino, ki mora biti obravnavana kot normalen poslovni dogodek,« opozarja Podbevšek.
Dosedanja sodna praksa gre pri nezakonitih zamenjavah bolj v smeri odškodnin kot vračanja ljudi na funkcijo. »Upam, da bo tako tudi v prihodnje, saj bi ponovno ustoličenje stare uprave prineslo preveč zmede,« pravi sogovornik. Opozarja pa, da niti izplačilo odškodnin ni zanemarljivo, saj lahko to privede tudi do odškodninske odgovornosti nadzornikov.













