Ogoljufani delavci GPG obtožujejo in se povezujejo

Ljubljana – Stečajna zakonodaja dovoljuje, da v stečaju zaslužijo vsi, razen tistih, ki so do tega upravičeni. Tako poudarja Hasan Karajić, pobudnik združevanja ogoljufanih delavcev GPG, ki razmišlja tudi o povezovanju delavcev iz vseh propadlih podjetij.

Hasan Karajić je v GPG delal 38 let. Začel je leta 1969 kot vajenec, nato je postal zidar, po končanih šolah pa je napredoval v vodjo gradbišča, odgovornega vodjo del, vodjo projektov in na koncu v direktorja operative, zadolženega za delavce.

Je eden od 333 delavcev iz propadle skupine GPG in predsednik odbora Civilne iniciative ogoljufanih delavcev GPG, v kateri je zbranih 200 delavcev iz tega podjetja. Medtem ko ima sam srečo in se bo še ta mesec upokojil, se je večina njegovih nekdanjih sodelavcev znašla na robu preživetja. Ko so jim prenehale veljati pravice na zavodu za zaposlovanje, so po Karajićevih besedah postali izbrisani.

Ogoljufani

Mi smo bili večkrat ogoljufani, pripoveduje. Prvič leta 2003, ko so delavci prodali certifikate, v lastništvo GPG pa je stopil Igor Lah in iz družbe prenesel za 40 milijonov evrov nepremičnin. Drugič leta 2008, ko so vsi strokovno-operativni kadri podpisali anekse za znižanje plač. Kljub obljubi, da gre za začasen ukrep do konca leta, so anekse podaljšali. In nato tretjič, ko je bil objavljen stečaj, mediji pa so bili polni prispevkov o izčrpavanju podjetja.

»Izbruh novic v medijih je bil za nas zelo šokanten in še zdaj marsikdo ne verjame, da so to počeli naši sodelavci,« je razočaran Karajić. Vodstvu so, kot pravi, stoodstotno zaupali, podjetju pa so bili zelo privrženi. Tako so z veseljem vsako leto na steno obesili gradbinčev koledar in s ponosom nosili oblačila GPG. Tudi naš sogovornik je na pogovor prišel v modri majici, na kateri se bohoti napis – GPG.

Finančne akrobacije nekdanjega direktorja GPG Borisa Dolamiča s posojili, terjatvami in zemljišči preiskuje tudi Nacionalni preiskovalni urad. Člani civilne iniciative so vprašali stečajno upraviteljico Melito Butara, ali bo zoper nekdanje vodstvo vložila tožbe. Odgovorila jim je, da ne, o navedbah v medijih pa jim je – kot je zapisano v zapisniku sestanka – dejala, da jim teh prispevkov ni treba brati, niti ne verjeti medijskim poročilom o različnih finančnih transakcijah v davčne oaze.

Ali bi upraviteljica morala vložiti tožbe proti nekdanjim vodilnim? »Zakonodaje ne poznam. Če pa pridejo v javnost obtožbe o mahinacijah in jih nihče ne zanika, menim, da ne obstaja zakon, ki bi to dovoljeval. Vem samo, da je čudno, da je šel GPG, ki je imel 13 projektov v polnem zagonu, v stečaj,« Karajić s prstom zaradi finančnih mahinacij na kaže na nikogar in poudarja, da nadzor ni naloga delavcev, ampak države.

Postopek zaradi postopkov

Zdi pa se, da bodo delavci nazadnje ogoljufani še v stečaju. GPG ima do delavcev za 2,5 milijona evrov terjatev. Medtem ko je stečajna upraviteljica neizplačane prevoze, prehrano in dopuste uvrstila med navadne terjatve, s čimer so se zaposleni od tega denarja verjetno že poslovili, si delavci želijo predvsem odpravnin. V civilni iniciativi ocenjujejo, da bi se lahko poplačali iz premoženja, ki ni obremenjeno z ločitvenimi pravicami.

Vendar, ali bo tudi po prodaji tega premoženja ostalo kaj denarja za prednostne terjatve delavcev ali bodo vse požrli stroški stečaja? »Stečajna zakonodaja v Sloveniji je sistemska napaka, ki povečuje revščino. Stečajni postopki so vrtički, kjer vsi zaslužijo več kot delavci, denimo odvetniki, cenilci, izvršitelji. To je postopek zaradi postopkov. Da bi stečajni upravitelji ščitili upnike, pa se nam ne zdi. Celotno igro večinoma vodijo stečajni dolžniki – dvakrat sem sodeloval na upniškem odboru in sem ugotovil, kako je ta nemočen,« opozarja Karajić. Če kdo meni drugače, dodaja, naj našteje stečaje, v katerih so bili upniki poplačani.

Tudi stečaj GPG bo po njegovih besedah trajal pet, namesto predvidenih štirih let, stroški za odvetnike in ostale storitve pa se povečujejo.

Koalicija delavcev?

Septembra bo civilna iniciativa pozvala vse delavce, ki so zaradi stečajev družb ostali na cesti, naj se združijo v koalicijo ogoljufanih delavcev, je napovedal Karajić: »Država je sprejela slabo zakonodajo in ne nadzira izvajanja lastnih pravnih norm. Zato razmišljamo celo o tem, da bi sestavili račun s seznamom vseh nekdanjih zaposlenih in ga poslali državi. Naj poravna stroške delavcem in ugotovi, kdo je kršil zakon.« S široko koalicijo bi si tudi prizadevali za spremembo slabe zakonodaje, ki po njegovem mnenju ne omogoča poplačila upnikom.

Več kot 30.000 ljudi je od začetka krize izgubilo delo samo v gradbeništvu. Svoje združenje pa so poleg delavcev GPG ustanovili tudi delavci SCT. Ker se delavci sami organizirajo, se postavlja vprašanje, kje so sindikati? »Sindikati so zlizani z upravami,« odgovarja naš sogovornik: »Predlagal sem, da bi se povezali s sindikati in Nevidnimi delavci, a je civilna iniciativa ocenila, da so to profesionalni štrajkači in bo stvar hitro zvodenela.«