Tiskane izdaje
Keter Organica in Keter Group sta imeni, ki sta v zadnjih treh letih kar eksplodirali v slovenskem gospodarskem prostoru in tudi zunaj slovenskih meja. Organica, ki je del Keter Group, ponuja sorazmerno drage, a po lastnih trditvah tehnološko najnaprednejše bioplinske elektrarne na ključ na svetu in jih očitno uspešno prodaja.
Vse kaže, da tako uspešno, da se lahko druge družbe iz Keter Group ukvarjajo z najrazličnejšimi, praviloma kapitalsko intenzivnimi posli, kot so gradnja luksuznih apartmajev v Istri in zasebne lepotne klinike v Šentilju, mobilne telekomunikacije in podobno. Po eni strani je zato Marjan Kolar, eden od treh solastnikov ter soustanoviteljev Organice in Keter Group, kot podjetnik cenjen in je bil med tremi letošnjimi finalisti za naslov podjetnika leta revije Podjetnik in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, po drugi strani pa na primer ministrstvo za kmetijstvo in minister Židan Organici in Kolarju očitata, da bodo zaradi vse večje porabe poljščin za energijo le še poslabšali slovensko samopreskrbo s hrano.
Keter Organica je nastala, ko je Marjan Kolar reševal težave s svojo prvo bioplinsko elektrarno na domači prašičji farmi v Logarovcih in pri tem spoznal svoja sedanja partnerja Toma Begoviča in Denisa Bolčino. Skupaj so izpopolnili bioplinske naprave in jih začeli ponujati drugim po sistemu gradnje na ključ. V Sloveniji so jih doslej zgradili sedem, največja je njihova lastna, ki so jo pred kratkim zagnali v Vučji vasi in ki ima dobre štiri megavate moči.
Za letos imajo podpisanih 28 pogodb za gradnjo novih bioplinskih elektrarn doma in v tujini, veliko bodo gradili na Hrvaškem, vse bolj pa so prisotni tudi v Srbiji, Makedoniji, Belorusiji, Veliki Britaniji, Italiji in celo v Braziliji. Še posebno Brazilija se zdi Marjanu Kolarju za njihovo dejavnost obljubljena dežela. Tam se vse dogaja zelo na veliko in sploh ni treba pridelovati biomase na poljih, ker je je veliko odpadne v velikih obratih živilskopredelovalne industrije. Zdaj se pogovarjajo o enajstih projektih v zvezni državi Ceara.
Precej načrtov imajo tudi doma, v Sloveniji. Ob svoji bioplinski elektrarni v Vučji vasi nameravajo zgraditi nekaj hektarov rastlinjakov, v katerih bodo za pridelavo zelenjave izkoriščali odpadno toploto elektrarne, začeli bodo tudi biološko pridelavo in predelavo muškatnih buč, v novi bioplinarni pa preizkušajo svojo inovacijo, rastno komoro, v kateri bi za pospešeno rast rastlin in alg, ki bi jih potem porabili kot biomaso v reaktorjih bioplinarne, porabljali odpadno toploto in ogljikov dioksid iz teh reaktorjev, ter tehnološko dovršen sistem za sušenje in peletiranje končnega substrata, ki ga bo mogoče uporabljati kot organsko gnojilo.
V sklopu nove elektrarne so postavili tudi raziskovalni center za bioplin z enim najsodobneje opremljenih laboratorijev za raziskave pridobivanja energije iz obnovljivih virov »v tem delu Evrope«, kot pravijo v podjetju. Njihova tehnologija se torej širi po svetu, to pa je lahko pomembna slovenska zgodba, pravi Marjan Kolar.
Mnogi se sprašujejo, kako vsej skupini podjetij uspeva financirati tako drage projekte. »V vseh teh letih smo si ustvarili dobro ime. Sam sem na kmetiji že v začetku šel v velike investicije – dobil sem prvi projekt SAPARD, veliko je stala prašičja farma, banka me je redno servisirala, sam pa sem vedno redno vračal kredite. Podobno je pri bioplinarnah – zneski so visoki, a nikoli ni težav ali zamud pri vračanju niti pri nas niti okrog nas. Niti zdaj ni težav ne pri domačih in ne pri tujih bankah, ker je vse na zdravih temeljih,« pravi Kolar.
O očitkih ministrstva za kmetijstvo, da so sprožili stihijo pri gradnji bioplinskih elektrarn in povzročili nadaljnje upadanje slovenske samopreskrbe s hrano, pa Marjan Kolar pravi, da imamo v Sloveniji dovolj kmetijskih zemljišč, da se vse več teh zemljišč opušča in da so za to krive nizke odkupne cene pridelkov, in ne bioplin.
»V Sloveniji zdaj imamo 26.000 hektarov zaraščenih kmetijskih površin. Samo v zadnjem letu je kmetovanje opustilo 5300 živinorejcev, zasejali smo 8500 hektarov manj žit; to je jasno znamenje, da je težava v monopolističnih odkupnih cenah pridelkov, in ne v bioplinu...
Seveda pa bioplinarne predstavljajo grožnjo tem vzpostavljenim monopolom, zato se tudi tako borijo proti njim in v medijih širijo lažne alarme o škodljivosti in nevarnosti bioplina. Da v resnici ne gre za težavo zaradi samopreskrbe s hrano, kaže tudi podatek, da zdaj imamo v Sloveniji zasejanih dvakrat toliko kmetijskih površin z oljno repico, kot je zasejane koruze za porabo v vseh bioplinskih elektrarnah v Sloveniji, pa to očitno nikogar ne moti. Študija KGZS kaže, da bi lahko po najprevidnejšem scenariju zgradili za 86 MW bioplinskih elektrarn, ne da bi pri tem vplivali na prehrano. Za to bi potrebovali zgolj 5,9 odstotka kmetijskih zemljišč,« pravi Kolar.
Na ministrstvu za kmetijstvo menijo drugače. V službi za odnose z javnostjo so zapisali, da v EU in njenih članicah že nekaj časa govorijo o potrebi po reviziji ciljev pri doseganju deleža energije iz obnovljivih virov, še posebno iz kmetijske biomase, ker to predstavlja konkurenco pridelavi hrane. »Kmetijski ministri EU opozarjajo tudi na izpuste toplogrednih plinov pri transportu biomase za proizvodnjo energije, ki izničuje pozitivne učinke v bilanci toplogrednih plinov.«
Poleg tega je Znanstveni odbor pri Evropski agenciji za okolje 15. septembra 2011 objavil, da številni dokumenti, ki so podlaga za cilje EU pri obnovljivih virih energije, temeljijo na nepravilnih izračunih. Znanstveni odbor Evropske agencije za okolje je tako ovrgel trditev o pozitivnem prispevku energije iz biomase in priporočil, naj se uredbe in cilji politik EU revidirajo tako, da bodo spodbujali uporabo bioenergije samo iz dodatne biomase, ne da bi izpodrinili proizvodnjo hrane in rastlinskih vlaken, ter naj se spodbuja le proizvodnja biomase iz stranskih proizvodov, odpadkov in ostankov v kmetijstvu. »S tem se je dodatno potrdila usmeritev MKGP, da morajo biti kmetijska zemljišča namenjena najprej pridelavi hrane za ljudi in krme za živali, energijo iz biomase pa je treba pridobivati predvsem iz stranskih proizvodov, odpadkov in ostankov v kmetijstvu in gozdarstvu.«
