Oskubljene NLB kupci nočejo

Vlada se je odločila evropsko komisijo uradno zaprositi za podaljšanje roka za prodajo 75-odstotnega deleža NLB.

Objavljeno
13. april 2017 18.44
jer*NLB Nova Ljubljanska banka
Suzana Kos
Suzana Kos
Ljubljana – Vlada bo prosila za spremembo zavez, ki jih je dala Bruslju ob sanaciji bank v letu 2013. Interes za nakup NLB sicer po naših informacijah plahni, ponudbe zainteresiranih investitorjev so padle pod 80 odstotkov knjigovodske vrednosti delnice banke. Morebitne odločitve o neprodaji nadzorniki nočejo sprejeti na svoja ramena.

Vlada je včeraj sprejela sklep, da bo evropsko komisijo uradno zaprosila za spremembo nekaterih zavez, danih ob sanaciji bank. NLB bi rada prodala v dveh fazah. Še vedno sicer velja, da se proda 75-odstotni delež minus ena delnica banke, prodaja v več korakih pa naj bi zagotovila »večjo varnost kupcev in izboljšala možnost glede višine kupnine«.

Kaj to pomeni? V Bruslju bo Slovenija poskušala doseči dogovor, da do konca leta proda najmanj polovico banke, preostali del pa do konca prihodnjega leta. S tem naj bi pomirili kupce, ki so bili sicer na road showih (predstavitvah banke tujim investitorjem) po naših informacijah sprva pripravljeni plačati okoli 80 odstotkov knjigovodske vrednosti banke, po zadnjih informacijah pa je ta interes splahnel. S tem se je »občutno« znižala tudi cena, ki so jo pripravljeni plačati.

Grozi prodaja hčera na Balkanu

Kot smo razkrili pretekli teden v Delu, je predsednica uprave SDH Lidija Glavina s postopkom prodaje in pričakovanim izplenom seznanila tudi predsednika vlade Mira Cerarja. Izkupiček bi bil po sedanjih ocenah močno pod pričakovanji politike, še bolj pa seveda pod 2,7 milijarde evrov, kolikor so davkoplačevalci namenili za NLB od leta 2007.

Temeljni težavi, ki ju vidijo zainteresirani investitorji, sta dve. Prva je grožnja s tožbami hrvaških varčevalcev. Drugi pomemben pomislek pa je, kaj se zgodi, če SDH do konca leta ne uspe prodati vseh 75 odstotkov banke, pač pa manj. Zaradi nespoštovanja danih zavez glede prodaje deleža do konca leta bi lahko Bruselj nato sam prodal hčerinske banke, ki jih ima NLB na ozemlju nekdanje SFRJ in ki ji prinašajo že dobrih 40 odstotkov dobička. Nevarnost, da bi investitorjem tako v rokah ostala oskubljena banka, je po naših informacijah eden glavnih vzrokov za včerajšnjo odločitev vlade.

Če torej vladi uspe s pogajanji doseči spremembo zavez Bruslju, bi lahko Slovenija pri prodaji dosegla višjo ceno za delnico NLB, saj grožnje s skubljenjem banke ne bi bilo več. Ali včerajšnja odločitev pomeni, da bo postopek prodaje treba začeti na novo? Ne, pravijo sogovorniki.

Po naših informacijah je premier Cerar že seznanjen tudi s tem, da bo morala morebitno odločitev o neprodaji NLB sprejeti vlada kot skupščina SDH, saj nadzorniki SDH in NLB te odgovornosti ne želijo sprejeti na svoja ramena.