Na trditev državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Uroša Rožiča, da koalicija ni izrecno zahtevala referenduma, je Štefan Grosar odgovoril, da ga je z razpravami o referendumski zakonodaji vsekakor pospešila. Referendumsko odločitev za prostovoljno članstvo pa je tudi pripisal politiki, ki je leta 2007 dovolila, da je OZS prevzela del članstva, ki vanjo ne spada. Napako naj bi sedaj malo popravili tako, da bi obvezno članstvo ohranili za klasične obrtnike.
Predloga sprememb obrtnega zakona v OZS sicer ne zavračajo v celoti, saj so v njem koristne rešitve. OZS po besedah namestnika generalnega sekretarja Pavla Sedovnika ohranja izvajanje javnih pooblastil in ureja opravljanje čezmejnih storitev. Pravzaprav vse ostale rešitve pomagajo malemu gospodarstvu, je prepričan Uroš Rožič. Oblika članstva pa je politična odločitev, medtem ko ostaja zbornični sistem nespremenjen.
Izkušnje iz tujine: Obvezno članstvo v obrtniški zbornici prinaša koristi
Gosta iz tujine, predsednik bavarske zbornice Heinrich Traublinger in predsednik hrvaške zbornice Dragutin Ranogajec sta opozarjala na pomembnost obveznega članstva. Traublinger je navedel, da poglavitnih segmentov (od vodenja registrov, poklicnega izobraževanja, preko političnega svetovanja in zastopanja interesov do storitev vključno s skrbjo za ugled, v kar bodo v Nemčiji v petih letih namenili 50 milijonov evrov) brez obveznega članstva preprosto ni moč voditi.
Tudi v Nemčiji razpravljajo o smiselnosti obveznega članstva - ampak vse politične stranke so ugotovile, da bi bila odprava slaba za gospodarstvo. Uspešen zbornični sistem pomeni tudi uspešen izobraževalni sistem! 7-odstotna brezposelnost mladih v Nemčiji (in 2-odstotna na Zgornjem Bavarskem), 30-odstotna v Franciji, 52-odstotna v Grčiji in 50-odstotna v Španiji (po ugotovitvah OECD) ni samo vprašanje konjunkture, je prepričan Heinrich Traublinger.
Na različne funkcije OZS, ki ni zgolj gospodarsko interesno združenje je opozoril tudi državni svetnik Alojz Kovšca. Izjemen je pomen izobraževanja za obrtne poklice. S prehodom na prostovoljno članstvo bi po njegovih besedah skoraj zanesljivo prišlo do ukinjanja perifernih območnih zbornic, kjer jih obrtniki dejansko najbolj potrebujejo.
In zakonodajalci? Predsednik državnozborskega odbora za gospodarstvo Matjaž Han, SD, je pozval k ustavitvi konjev, pogovoru, kaj želimo doseči in šele nato odločanju. Podobno je razmišljal podpredsednik odbora Stanko Stepišnik, PS, ki je poudaril pomen zbornice pri izobraževanju. Danijel Krivec, SDS, je bil prav o tem vprašanju
kritičen: Očitno zbornica v preteklosti ni delala dobro.