Palladio Finanziaria za 100.000 evrov kupil Cimos

Koper − Cimosu in njegovim lastnikom je uspel ključen preobrat: opoldne so na sedežu koprskega podjetja podpisali kupo-prodajno pogodbo, ki predvideva, da bo čez najkasneje pol leta novi večinski lastnik italijanski finančni sklad Palladio Finanziaria iz Vicenze.

Za lastniški delež bo plačal vsega 100.000 evrov, vendar ohranil 106 milijonov evrov obveznosti iz dolgov in po zaključku nakupa Cimos dokapitaliziral z 20 milijoni evrov svežega kapitala. Vrednost transakcije so ocenili na 110 milijonov evrov.

Pogodbo je pred slabo uro podpisal solastnik Palladia in glavni izvršni direktor TCH Cogeme Gino Berti, iz Slovenije pa so bili navzoči predstavniki vseh bank upnic. Prvi mož DUTB Imre Balogh je poudaril, da je to šele prvi korak in da je treba urediti še nekaj posebnih postopkov, preden bo posel zares zaključen. Na eni strani so to formalni postopki preverjanja morebitnih vplivov na konkurenčnost trga, ki jih terja evropska komisija.

Dejansko največja neznanka in problem pa je zahteva hrvaške agencije za zavarovanje hranilnih vlog in sanacijo bank, ki še zmeraj terja za 20 milijonov evrov glavnice, ki bi bila z obrestmi vred od leta 1999 vredna med 40 in 50 milijoni evrov. Ta njena zahteva bi lahko porušila posel, v negotovosti pa bi ostalo tudi večje število zaposlenih na Hrvaškem. Zato je Imre Balogh včeraj v Kopru poudaril, da pogajanja napredujejo in je iz njih mogoče sklepati, da obe pogajalski strani razumeta odgovornost za primerno rešitev problema.

Vlagatelji izgubili več kot 300 milijonov evrov

Pogoj za prodajo koprskega podjetja je bil tudi dogovor z bankami upnicami o zmanjšanju terjatev do Cimosa. Na grobo lahko izračunamo, da so vlagatelji v Cimos v vseh teh letih, po postopku prisilne poravnave in sedanji prodaji, izgubili za več kot 300 milijonov evrov vloženih sredstev, saj so samo večje banke najprej kapitalizirale 168,7 milijona evrov svojih terjatev, zdaj pa so se morale odpovedati približno od 140 do 150 milijonom evrov preostalih dolgov. Če so hoteli zagotoviti podjetju sprejemljivo dolžniško breme, so morali za takšen znesek znižati Cimosove dolgove na 106 do 110 milijonov evrov.

Toliko jih lahko Cimos s svojim poslovanjem nosi in še posluje pozitivno. Palladio Finanziaria pa se je obvezal, da bo po zaključku procesa nakupa podjetje dokapitaliziral z 20 milijoni evrov sredstev.

Dobro obveščeni vir nam je potrdil, da se bo avtomobilski steber Palladia (torej dve družbi TCH Cogeme in Dynamic Technologies) povezal s koprskim Cimosom. Sedež novega podjetja bi bil v Kopru, kjer bi novo avtomobilsko podjetje imelo tudi razvojno službo in del proizvodnje. Če se bo napoved uresničila, pomeni takšna rešitev tudi veliko razvojno možnost za celotno slovensko avtomobilsko industrijo.

Od leve: Lidia Glavina, Imre Balogh in Cogeme Gino Berti. Foto: Bernarda Premru

Letos bo verjetno ustvaril nekaj manj kot 300 milijonov evrov prometa, toda v najboljših časih jih je že 455 milijonov evrov. Povezanost s Cimosom pa jim omogoča bistveno drugačno prisotnost na globalni ravni, poleg tega se je Palladio že vključil v pridobivanje novih možnih poslov.

Gerd Rosendahl je zanikal, da bo prejel kakršno koli nagrado za uspešno izpeljavo kupoprodajnega posla. Na vprašanje, ali bo vodil podjetje tudi po prevzemu pa je odgovoril: »Prepričan sem, da moje delo še ni zaključeno in da se zares šele začenja. Ne morem odgovoriti, da bom tu ostal, čeprav delam na tem. Povedal sem že, da bom na voljo, dokler me bodo lastniki potrebovali, a zdaj se zdi, da me potrebujejo.«

Infografika: Delo

Predsednica uprave SDH Lidia Glavina je pri tem dejala, da ima Palladio Finanziaria pozitivne izkušnje v prestrukturiranju avtomobilske industrije in da ima dolgoročne plane za Cimos. »Ob sodelovanju vseh deležnikov bo to pozitivno vplivalo na domače gospodarstvo in razvoj slovenske avtomobilske industrije.«

Infografika: Delo

Lastnik naj zagotovi denar 
in poslovne odnose

Podjetja, kakršno je Cimos, potrebujejo prestrukturiranje, ki ga država ne more izvesti, je dejal Maks Tajnikar, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti: »Potrebuje lastnika, ki lahko zagotovi sredstva in stabilne poslovne odnose.« Cimos je ugledno podjetje s tradicijo in znanjem ter je sposoben slediti spremembam na avtomobilskem trgu. A potrebuje investicije v opremo, trženje in poslovne povezave. Za Cimosove kupce, velike proizvajalce avtomobilov, je pomembneje, da verjamejo v lastnika kot v samo podjetje, je rekel Tajnikar.
Partner in vodja A. T. Kearneyja v vzhodni Evropi Branko Žibret je povedal, da je Cimos s svojimi prihodki ter glede na svoje izdelke in kupce, ki so vodilna evropska avtomobilska podjetja, verjetno eno uspešnejših slovenskih podjetij. »Ker se proces vleče dolgo, bi bilo škoda, da se prihodkovna in razvojna komponenta izgubi,« je opozoril.

Kupnina enako pomembna kot razvoj in delovna mesta

DUTB in SDH bosta prodajala še več podjetij, ki so bila ali so še v prestrukturiranju, denimo Polzelo, Mariborsko livarno, Alpino in tako dalje. DUTB po mnenju Tajnikarja ni usposobljen, da bi kot lastnik prestrukturiral podjetja: »To se je tudi izkazalo, saj pravega prestrukturiranja ni bilo. Podjetje je pripeljal do stopnje, ko je bila mogoča prodaja.«

Žibret pa je poudaril: »V vseh procesih privatizacije, še posebno kadar gre za angažiranje tujega kapitala, bi morali slediti zelo preprostim pravilom.« Prvo od njih je, da se prodajni proces vodi korektno, profesionalno in hitro, in sicer brez domačih zapletov ter prepirov. V Sloveniji se namreč taki boji prevečkrat dogajajo, kar negativno vpliva na prodajo in doseženo ceno. »Kot da bi kupili rabljen avtomobil, nato pa bi se mož in žena sprla ter se še obtoževala, kdo je udaril avtomobil,« je ponazoril. Zelo pomembno je tudi, da bodoči lastnik prinaša razvoj: »Razvojna komponenta in ustvarjanje novih delovnih mest sta tako pomembna kot doseganje same kupnine.«