Parcela naj bo pripravljena pred prihodom vlagatelja

Ljubljana – Prostorska zakonodaja ne omogoča dovolj fleksibilnosti za širjenje območja stavbnih zemljišč, ki so namenjena industrijski gradnji, na kmetijska zemljišča, pravi župan Občine Ajdovščina Tadej Beočanin. Ajdovščina je ena bolj aktivnih občin pri privabljanju tujih investicij. Z njim smo se ob robu Vrha podjetij v tuji lasti pogovarjali, kako iščejo in snubijo tuje investitorje ter kakšne so pri tem težave.

Začeli ste s projektom internacionalizacije. Kateri so ključni ukrepi?

Projekt internacionalizacije je zasnovan v dveh stebrih, in sicer za privabljanje tujih investicij ter za podporo obstoječemu gospodarstvu na našem območju, da se povezuje s tujimi podjetji. Naša naloga je prednostno usmerjena v privabljanje tujih investicij. Občina lahko ponuja ugodne pogoje za tako imenovane greenfield investicije, po drugi strani pa regija oblikuje projekte in nato iščemo investitorje, ki bodo projekte spravili k življenju.

Lahko napoveste kakšno investicijo?

Te investicije se dogajajo sproti. Zaenkrat imamo predvsem investicije manjših in srednjevelikih podjetij. Investicije so različne: v kovinarske dejavnosti, v živilskopredelovalno industrijo, ki je na našem območju zelo uspešna.

Omenili ste projekte. Kateri so?

Eden takšnih je veriga hotelov od Bovca do Vipave. Občine imamo namreč precej potreb po dodatnih namestitvah. Skupaj smo pripravili projekt, kjer vsaka občina ponudi bodisi zemljišča bodisi objekte, ki bi bili primerni za prenovo v hotele. Tako smo vzpostavili dovolj velik projekt, da je zanimiv za tiste, ki se ukvarjajo samo z velikimi investicijskimi projekti.

S kakšnimi ukrepi lahko občina pomaga? Omenili ste, da kupite zemljišče, ga infrastrukturno opremite in prodate.

Prepričan sem, da ima Občina Ajdovščina v Sloveniji daleč najugodnejše pogoje za investicije. Poleg standardnih spodbud, kot so oprostitev komunalnega prispevka, subvencije obrestnih mer za kredite za gradnjo ali nakup opreme, smo uvedli še subvencije na prispevke delodajalca ob zaposlitvah za vsaj triletno obdobje. Uvedli smo do stoodstotne subvencije na kupnino za stavbna zemljišča, kar pomeni, da investitor dobi zemljišče brezplačno, če odpre dovolj delovnih mest. Zelo si prizadevamo, da imamo vzpostavljene pogoje že pred prihodom investitorjev, torej da imamo v lasti zemljišče, ki ga lahko po hitrem postopku prodamo oziroma subvencioniramo. To je zelo pomembno, saj so postopki pridobivanja zemljišč zelo dolgotrajni. Investitorji pa si želijo, da lahko z novo investicijo čim prej začnejo.

Kakšne so težave, ki bi jih morala država sistemsko odpraviti?

Največja težava je pomanjkanje prostora za gradnjo novih poslovnih con. Prostorska zakonodaja nam ne omogoča dovolj fleksibilnosti, da bi lahko tudi hitreje širili območja stavbnih zemljišč, ki so namenjena industrijski gradnji, na morebiti drugo kategorijo kmetijskih zemljišč oziroma, če gre res za strateško pomembno investicijo na lokalni ravni tudi na prvo kategorijo.

Predlagate, da bi predvideni zakon o spodbujanju investicij opredeljeval tudi strateško investicijo na lokalni ravni. Kakšna je strateška investicija za Ajdovščino?

Glede na trenutne potrebe gre za investicijo, kjer bi investitor zaposlil 100, 150 predvsem nekvalificiranih delavcev. Poleg visokih tehnologij potrebujemo še eno večje podjetje, ki bi omogočilo zaposlitev nekvalificirane delovne sile. Ogromno tega kadra namreč imamo na zavodu za zaposlovanje, ki ga industrija v Ajdovščini težko zaposluje, ker išče višje izobražene kadre. V preteklosti smo imeli precej industrije, ki je potrebovala nekvalificiran kader, a po njenem zlomu v finančni krizi in še pred njo ta kader ostaja nezaposlen. Ti ljudje so pripravljeni delati, a ne najdejo ustreznih delodajalcev.

Kako iščete investitorje?

Promocija naših ukrepov je različna. Zdaj smo v zaključni fazi priprav večjih promocijskih materialov. Za zdaj se nam je zelo obneslo sodelovanje s tujimi veleposlaništvi držav naših ciljnih držav, iz katerih želimo privabljati investicije. Obiskujemo različne sejme, investitorske konference v Sloveniji in Evropi. Najbolj učinkovite pa so povezave, ki jih imajo obstoječa podjetja z našega območja s tujimi potencialnimi investitorji, torej z njihovimi poslovnimi partnerji v tujini. To povezavo je zelo dobro izkoriščati, saj z njo hitro preskočiš prvo fazo, to je faza zaupanja, ker je sodelovanje z lokalnim podjetjem že vzpostavljeno in obstaja zaupanje.

Katere so ciljne države?

Severna Italija, Avstrija in Nemčija, torej države v relativni bližini. Pa tudi države, ki želijo vstopno točko v Evropo, čez denimo Luko Koper. To so predvsem azijske države, kot Kitajska, Indija in podobne.