Tiskane izdaje
Učinki te uvrstitve pa so za našo blaginjo multiplikativno slabi. Nizka kapitaliziranost naših bank in nadaljevanje trenda odpisov poslabšujejo pogajalsko pozicijo domačih bank proti tujini, kar sili banke v dvig depozitnih obrestnih mer, saj nas vsaj zdaj dojemajo podobno tvegane kot, denimo, Španijo in Italijo.
Silovit dvig pribitkov nas je doletel od druge polovice oktobra do danes, kar odkrito težko pripišemo relativno mirni predvolilni kampanji. Del dviga pribitkov so prav gotovo zakrivile domače banke z relativno slabim devetmesečnim izkupičkom, glavnino pa je preprosto »dodal« trg zaradi trenutnega dviga zahtevane donosnosti italijanskih obveznic.
Na nove pogoje finančnega zadolževanja naše gospodarske družbe nimajo pravih odgovorov. Kazalniki zadolženosti slovenskih družb so še vedno izrazito visoki in tudi majhnost družb onemogoča učinkovitejše zbiranje dolgoročnih dolžniških virov prek izdaje obveznic. Nove izdaje lastniškega kapitala so v trenutnem okolju razumljivo nemogoče, kar podjetja vodi do »optimiziranja« obratnega kapitala. V praksi to pomeni podaljševanje plačilnih rokov do najdaljših možnih, »barter« poslovanje in splošno sistemsko nelikvidnost.
Domači institucionalni investitorji svoje portfelje preusmerjajo v dolžniške vrednostne papirje, tudi v depozite. Zaradi zmanjševanja aktive slovenskih bank (zmanjševanje zadolženosti do tujih bank) lahko podjetja poiščejo nove dolžniške vire z izdajo komercialnih zapisov, kjer je iztržena implicitna obrestna mera lahko nižja kot pri bančnem kreditu, prav tako pa ta naložbena alokacija ustreza tistim institucionalnim investitorjem, kjer delež depozitov že presega zgornjo zakonsko mejo.
Ugodnejšo izdajo mednarodnih obveznic bi si zdaj od večjih slovenskih podjetij lahko privoščila le novomeška Krka, ki je potencialno na preži za morda kakšno večjo prevzemno tarčo.
Glavnina rešitve iz sedanjih razmer je v rokah ECB. Podobno kredibilna poteza kot nedavna Švicarske nacionalne banke (SNB) glede zavez o vrednosti prihodnjega tečaja evro-frank, bi učinek domin nedvomno zajezila ali pa celo spreobrnila. Morda bi bil dovolj že en stavek novega guvernerja Maria Draghija: »Obresti na desetletni italijanski dolg ne bodo več presegle pet odstotkov.« Nadvse preprosto, a iz sedanje perspektive tržnih udeležencev zaradi percepcije o politični blokadi Nemčije in Francije očitno nemogoče.
Avtor je zaposlen kot analitik v KD Banki. On in banka, v kateri je zaposlen, lahko imata interes za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, ki so omenjeni v tem prispevku. Prispevek izraža stališče avtorja, in ne nujno tudi stališča banke.
