Pirc: Pri projektu Brdo nisem kršil zakona o javnem naročanju

Direktor Stanovanjskega sklada Primož Pirc je naročil izdelavo pravnega mnenja, ki je pokazalo, da do kršitev ni prišlo. 

Objavljeno
11. november 2011 14.29
Posodobljeno
11. november 2011 14.29
Direktor Stanovanjskega sklada RS Primož Pirc
Milka Bizovičar, gospodarstvo, Pi. K., Delo.si
Milka Bizovičar, gospodarstvo, Pi. K., Delo.si
Ljubljana - Direktor Stanovanjskega sklada RS Primož Pirc trdi, da pri projektu Brdo v Ljubljani ni kršil zakona o javnem naročanju, kar mu očita nadzorni svet sklada v zahtevi za razrešitev. Pri pravnem mnenju, ki ga je naročil nadzorni svet pri Odvetniški pisarni Mužina in partnerji, gre po njegovem za konflikt interesov, saj ta družba zastopa enega od nepoplačanih podizvajalcev, ki ima do SSRS kot investitorja zahtevke. Pirc je tudi izpostavil, da pravno mnenje sicer kaže, da zakona ni kršil.

Nadzorni svet sklada je od sklada zahteval, da pri Odvetniški pisarni Mužina in partnerji naroči pravno mnenje. To mnenje, kot je v četrtek dejal predsednik nadzornikov Franc Stanonik, pritrjuje nadzornikom pri njihovi argumentaciji zahteve za razrešitev direktorja.

Nadzorniki Pircu med drugim očitajo, da je sklad kršil zakon o javnem naročanju, ker je izvajalsko pogodbo za gradnjo stanovanj na Brdu v Ljubljani podpisal le z GPG, čeprav je GPG na razpisu nastopil v konzorciju z družbo Nivo, in da tako ni mogel od Nivoja zahtevati dokončanja del.

Pirc je danes v odzivu na novinarski konferenci v Ljubljani povedal, da je bilo pravno mnenje odvetniške pisarne Mužina in partnerji narejeno le na podlagi sedmih dokumentov, ki pa jih sklad ni posredoval, in izpostavil po njegovi oceni še nekatere druge nepravilnosti v postopku. Na koncu pa je dejal, da mnenje pravzaprav ne kaže, da bi sklad kršil zakonodajo.

Na SSRS so pravno mnenje naročili tudi pri odvetniku Dušanu Kecmanu. To mnenje glede projekta Brdo po Pirčevih besedah med drugim ugotavlja, da glede na zakon o javnem naročanju in prakso državne revizijske komisije pogodbo v primeru enotnega ponudnika pogodbo z naročnikom podpiše vodilni partner v skupni ponudbi.

Iz partnerske pogodbe med GPG in Nivojem po Pirčevih besedah izhaja, da oba partnerja odgovarjata za izvedbo celotnega naročila ter da pogodbe z naročnikom podpiše le vodilni partner, GPG. »To, da je sklad pogodbo podpisal le z vodilnim partnerjem, ne pomeni, da je sklenil pogodbo s ponudnikom, ki ni bil izbran na javnem razpisu,« navaja Pirc.

Ocenil je še, da se obe odvetniški mnenji ujemata v ugotovitvi, da so bile vse tri pogodbe med skladom in GPG, dokler sklad zaradi stečaja GPG od njih ni odstopil, veljavne, da so nujna dela na gradbišču izvedli na podlagi veljavne pogodbe in da je treba z deli na projektu čim prej nadaljevati. saj se na njem ustvarja gospodarska škoda.

Pirc je ponovil, da so s prekinitvijo pogodbe ravnali gospodarno, saj so ocenili, da Nivo, ki naj bi po pogodbi opravil dela v vrednosti 15 odstotkov, preostalo pa GPG, sam ni sposoben nadaljevati in dokončati izgradnje stanovanj na Brdu.

Direktor sklada tudi zatrjuje, da je bil nadzorni svet seznanjen s pogodbami in da jih je tudi sproti potrjeval.