Tiskane izdaje
Da Avstrija ni zgolj svetel primer gospodarske uspešnosti, poštenosti in učinkovitosti, dokazuje usoda koroške banke Hypo – njeni grehi bodo avstrijske davkoplačevalce stali najmanj pet milijard evrov, lahko pa tudi kakšno milijardo več.
Res je, da je Avstrija precej večja (in bogatejša) država od Slovenije, a omenjena vsota je tudi za naše severne sosede velikanska – približno tolikšna, kot po najbolj črnih napovedih znaša luknja v bilancah vseh slovenskih bank skupaj.
Oddahnili so si
Sliši se nenavadno, a v Avstriji so minuli teden z navdušenjem sprejeli novico, da je evropska komisija odobrila načrt za postopno likvidacijo podržavljene avstrijske bančne skupine Hypo Group Alpe Adria International do leta 2017. Če bi obveljala grožnja evropskega komisarja za konkurenco Joaquina Almunie, izrečena letošnjega marca, da bodo zahtevali zaprtje banke še letos, bi to Avstrijo kot lastnico banke stalo neverjetnih 16 milijard evrov.
Seveda gre za zneske, ki so za običajnega uporabnika osebnega računa povsem nepredstavljivi, si pa lahko pomagamo s primerjavo z državnim bruto družbenim proizvodom. Ta v Avstriji znaša približno 300 milijard evrov, torej bi 16 milijard evrov dodalo dobrih pet odstotnih točk k dolgu države, merjenem v deležu BDP. In s tem pokopalo avstrijske načrte o postopnem znižanju državnega dolga (ki je, mimogrede, večji od slovenskega, merjeno s tem merilom) do evropsko predpisanih 60 odstotkov BDP.
Nič čudnega, da je avstrijska finančna ministrica Maria Fekter odločitev evropske komisije, ki bo Avstriji »dovolila« Hypo banki še letos pomagati z do tremi milijardami evrov dodatnega kapitala, opisala kot najboljši mogoči izid za državo. Po tem načrtu bodo perspektivne dele banke postopoma prodali, preostalo pa bo šlo v likvidacijo, pri tem nastalo izgubo pa bo pokrila država. Avstrijsko podružnico skupine Hypo so maja letos že prodali indijsko-britanskemu poslovnežu Sanjeevu Kanoriu za skromnih 65 milijonov evrov, medtem ko je »balkanski« del Hypa, kamor spada tudi slovenska podružnica, še naprodaj.
Pravi povodni konj
Da slovenska podružnica Hypa še deluje, dokazujejo tudi številni oglasi za banko ob evropskem prvenstvu v košarki, žal pa po modrem povodnem konju znana banka zaradi opisanih težav vzbuja tudi manj prijetno pozornost. Pred dnevi so sicer zakrožile špekulacije, da bo slovensko podružnico kupila ruska velikanka Sberbank, ki je na slovenski trg prišla prav prek Avstrije, z nakupom vzhodnoevropske veje avstrijske Volksbanke, ki jo je (sicer v blažji obliki) doletela podobna usoda kot Hypo. Tudi Volksbanko je morala zaradi težav avstrijska država podpreti z izdatno finančno injekcijo in tudi ta se je opekla s širitvijo na vzhodnoevropske trge.
Hypo banka je torej kakor pravi povodni konj, ki požira (ali potaplja) vse pred sabo. Nekdaj največji dragulj v premoženju koroške dežele je pretkani deželni glavar Jörg Haider leta 2007 prodal nemški banki BayernLB, vendar jo je bila nato konec leta 2009 zaradi velikih izgub prisiljena prevzeti avstrijska država za simboličen en evro. Razkritje podkupovanja pri tej prodaji so letos poleti odnesle koroško deželno vlado s svobodnjaki na čelu, vratolomna širitev banke na Balkanu pa zdaj grozi, da bo potopila tudi avstrijsko državno blagajno.
