Plenković: Lex Agrokor ni lex Agrokor

Poslanci hrvaškega Sabora so začeli razpravo o zakonu za reševanje Agrokorja. Banke zasegajo zastavljene delnice.

Objavljeno
05. april 2017 13.26
Croatia Government
Novica Mihajlović, Ba. Pa., STA, M. J., N. G.
Novica Mihajlović, Ba. Pa., STA, M. J., N. G.

V Zagrebu se je začelo sprejemanje tako imenovanega zakona o Agrokorju, uradno zakona o izredni upravi, ki mu na Hrvaškem popularno rečejo »lex Agrokor«. Zakon, ki bo sprejet po hitrem postopku, je prvi predstavil predsednik vlade Andrej Plenković.

»To ni lex Agrokor, ni zakon o Ivici Todoriću, temveč je zakon, s katerim Hrvaška ščiti interes svojega finančnega sistema, gospodarstva, zaposlenih, dobaviteljev in kmetijstva,« je dejal Plenković.

Kot pravi, se ravnokar dogaja scenarij A, ko lastnik, uprava, skozi dialog z deležniki poskuša poiskati rešitev. To pomeni svežo likvidnost, pripravljenost posojilodajalcev, da dajo svež denar podjetju. Ta bi spodbudil poslovanje, namenili bi ga za plače zaposlenih, plačilo davčnih obveznosti in izplačilo dospelih obveznosti do dobaviteljev, malih in velikih. Ta scenarij vključuje tudi proces prestrukturiranja, ki se ravno začenja. Ta scenarij bo uresničljiv, če bo zadnji posojilodajalec dobil status najstarejšega upnika.

Scenarij B po Plenkovićevih besedih pomeni vzpostavitev svojevrstne varnostne mreže, s katero bodo reševali hrvaško gospodarstvo pred padcem. To je glavni namen zakona.

»Če bo uvedena prisilna uprava, bo izredni upravitelj ob tesnem sodelovanju z upniki in državo deloval v prvi vrsti v cilju interesov gospodarstva,« pravi Plenković.

Kot je poudaril, ni vseeno, kdo izvaja proces prestrukturiranja. »Če ta pride na pobudo države, mora paziti tako na zaposleno trgovko, na stabilnost finančnega sistema in na interes hrvaškega gospodarstva. Zakon ni pisan na pamet, pisan je v pospešenem postopku, vendar na podlagi podobnih položajev, ki so se zgodili drugim državam, ki so poskušale s svojimi potezami rešiti težavo. Agrokor ima tudi pomembno mednarodno dimenzijo, je veliko podjetje pri nas, je pa pomemben tudi v Sloveniji, Bosni in Hercegovini in v Srbiji,« tako je Plenković poslance prepričeval, zakaj je pomembno sprejeti ta zakon.

Hrvaški opozicijski poslanci so imeli vrsto ostrih replik. Poleg trditev, da je zakon mišljen za reševanje Todorića, so največji vladni stranki HDZ očitali, da je bila vsa leta tesno povezana z Agrokorjem in je tudi odgovorna za krizo v sistemski družbi.

Opozorili so še, da je treba spremeniti tudi zakon o stečaju ter so ocenili, da je zakon »socialističen«. Slišati je bilo tudi zahteve po odstopu vlade HDZ in Mosta ter oblikovanju vlade nacionalne enotnosti.

Vlada pa je opozorila na nujnost sprejetja zakona ter pričakuje, da bodo poslanci zakon sprejeli čim prej, najpozneje v petek.

Blokirani računi

Dopoldan sta imela blokirane račune dva večja dobavitelja hrvaškega koncerna Agrokor, in sicer živilski podjetji Franck in Agrofructus, je bilo razvidno iz podatkov hrvaške finančne agencije (Fina). Kot poroča Večernji list pa so iz Francka medtem sporočili, da so jih blokirale manjše banke, ki še niso pristopile dogovoru o mirovanju dolga. Po 12.45 uri pa so bili računi odblokirani.

Pomembni dobavitelji, kot so Kraš, Vindija, Badel 1862, Podravka, Dukat, Mlinar ali osiješko Žito, medtem trenutno poslujejo nemoteno, a je vprašanje, do kdaj, poroča hrvaška tiskovna agencija.

Še naprej pa so blokirani računi samega koncerna in večine njegovih podjetij, med njimi Konzuma (z izjemo računa pri Karlovački banki, ki je bil odprt marca letos), Leda, Jamnice, Zvijezde, PIK Vinkovcev, PIK Vrbovca, Mladine in Velpro-centra.

Prav tako z računi ne morejo upravljati v podjetjih Belje in Vupik.

Na drugi strani pa niso več blokirani računi Tiska, prav tako prosto spet poslujejo Agrolaguna, Solana Pag, Roto dinamic in podjetje A007.

Banke zasegajo zastavljene delnice

Medtem pa so banke upnice začele unovčevati zavarovanja svojih finančnih terjatev do Agrokorja in zasegati zastavljene delnice Agrokorjevih hčerinskih družb, poročanje hrvaškega portala t-portal.hr povzemajo na spletni strani Financ. Agrokor tako ni več lastnik Vupika in je le še manjšinski lastnik Belja.

Alvarez zaposlenim: Rešimo Agrokor skupaj

Glavni direktor za prestrukturiranje hrvaškega koncerna Antonio Alvarez III je danes objavil sporočilo približno 60.000 zaposlenim, ki jih je pozval, naj bodo potrpežljivi in močni, da bodo skupaj rešili poslovne težave v sistemski družbi. Ponovil je, da bo ena njegovih temeljnih nalog ohranitev delovnih mest.

»Po prevzemu zelo odgovornega položaja smo začeli izvajati vse ključne procese, ki imajo namen zagotoviti stabilnost podjetja. Obenem bomo storili vse, da ohranimo delovna mesta, kar je moja najpomembnejša naloga,« je sporočil delavcem na spletni strani Agrokorja.

Alvarez meni, da vodstvo pri začetih procesih za nadaljevanje običajnega poslovanja družbe potrebuje podporo delavcev. Poudaril je, da bo njegova ekipa pomagala delavcem, in izrazil pripravljenost na komuniciranje.

»Razumemo, da stanje povzroča določeno negotovost, a bo opravljanje dela po najboljših močeh tudi najboljši način, da skupaj pripomoremo k rešitvi Agrokorja. Pred vsemi nami so zahtevni časi, saj poteka izjemno zahteven proces, zaradi katerega vas prosim za potrpežljivost in moč,« je še zapisal v sporočilu, ki ga je sklenil s povabilom: »Rešimo Agrokor skupaj!«

Židan: Spremljamo dogajanje

»Kot država intenzivno spremljamo razmere. Predstavniki slovenske prehranske industrije poročajo, da je sodelovanje z Mercatorjem stabilno in samo želimo si, da bi bilo tako tudi naprej,« je na vprašanje Dela o razmerah v Agrokorju odgovoril kmetijski minister Dejan Židan.

In dodal: »Mercator je slovensko podjetje s tujim lastnikom. Ta je vodil svoj finančni holding, kot ga je. V Sloveniji si želimo, da bo prestrukturiranje in reševanje Agrokorja na Hrvaškem potekalo, da bodo zaposleni čim manj prizadeti in da bo reševanje potekalo na plečih dosedanjih lastnikov.«