»Po četrt stoletja uspeha smo želeli Sloveniji vrniti vero v to, da se da«

Z generalnim direktorjem Spara Slovenija o tem, kaj je tri partneje gnalo pri projektu Štartaj, Slovenija.

Objavljeno
27. januar 2017 16.27
Božena Križnik
Božena Križnik

Spar je jubilejno leto zaključil v znamenju sveže podjetniške energije. Odmevni projekt Štartaj, Slovenija, ki mu ni para niti v evropski srenji, se je iztekel, poti, ki jih je utrl, pa ostajajo.

Mladi podjetniki so si priborili »velike police«, zdaj so izzvani, da s pridobljenimi izkušnjami izpeljejo posel življenja. Pod črto pa: projekt je bil učna ura za vse sodelujoče in, kar je najpomembneje, motivacija za celotno slovensko mlado generacijo.

Ko ste marca predstavili poslovne dosežke preteklega leta in napovedali, kako boste zaznamovali 25-letnico Spara, niste tako obsežne akcije, kot je projekt Štartaj, Slovenija, niti omenili. Zakaj? Kdaj in na čigavem zelniku je zrasla ta ideja – Spar kot neke vrste podjetniški pospeševalnik?

Projekt Štartaj, Slovenija smo res začeli pripravljati že v zadnji četrtini leta 2015, potem ko so nam njegove glavne strateške smernice predstavili naši kolegi iz agencije Formitas. Skladal se je z našimi strateškimi cilji. S projektom smo želeli komunicirati s tistim delom slovenske populacije, ki je najbolj aktiven, ki postavlja in širi trende, to je mlada generacija.

V agenciji Formitas so jo temeljito vzeli pod drobnogled in ugotovili, da je odnos mladih do znamk drugačen. Veliko bolj spoštujejo tiste znamke, ki so za njih pripravljene nekaj storiti, kot znamke, ki zgolj nekaj pripovedujejo.

Projekt je izhajal iz ocene, da se precejšen del mladih v Sloveniji zaveda, da se morajo zanesti predvsem sami nase, da bi si zagotovili eksistenco in si ustvarili položaj v družbi. V tem delu smo jim ponudili roko in pomagali, da svoje ideje pripeljejo do naših kupcev.

V priprave tako zahtevnega projekta smo krenili z veliko neznankami, z veliko vprašanji, na katera vnaprej nismo poznali jasnega odgovora. Dokler nismo bili prepričani, da bomo našli dovolj mladih podjetnikov, ki bodo imeli izdelke, s katerimi bodo sposobni stopiti na naše prodajne police, nismo hoteli tvegati z napovedmi.

Zakaj ste izbranim podjetnikom postavili odskočno desko v megamarketih Interspar? Vsak ekonomist bi se najprej vprašal, kaj ima Spar od tega.

Ni nas vodila čista ekonomska logika, projekt sodi tudi na področje družbene odgovornosti. Najprej, hoteli smo uresničiti svoje strateške cilje, ki so vedno naše osnovno vodilo. Lani smo praznovali petindvajseti rojstni dan. Po četrt stoletja uspeha smo želeli širši družbeni skupnosti vrniti vero v to, da se da. Tudi v Sloveniji. In da za uspeh ni potrebno, da si »velikan«, da si veliko podjetje, mednarodna korporacija.

Zakaj ravno mladi podjetniki?

Ker se prav oni najtrše ubadajo s perečo neperspektivnostjo svojega položaja v družbi. Veliko mladih ne verjame, da je v Sloveniji mogoče biti uspešen. Množično odhajajo v tujino. Podatek, da je v letu 2015 odšlo v tujino iskat priložnost trikrat več mladih med 25. in 35. letom kot leta 2010, je zgovoren in strašljiv. Za Slovenijo je 2750 mladih ogromno. Verjeli smo, da je lahko projekt Štartaj, Slovenija za mlade znamenje, da ni vse brezizhodno, da vendarle obstaja nekdo, ki njihove ideje razume. Še več: da obstaja nekdo, ki jim je pripravljen pomagati in jim stati ob strani.

Na jesen so bili odzivi javnosti siloviti, police so se praznile hitreje, kot so jih bili udeleženci sposobni napolniti. Ste to pričakovali? Eno je najbrž dober tajming – konec leta si potrošnik rad priveže dušo, zavore popustijo –, drugo pa spretne, zanimive in dovolj frekventne predstavitve.

V fazi priprave nismo pričakovali tako silovitega odziva javnosti. Ko pa smo s projektom v septembru stopili v javnost, se je hitro pokazalo, da smo opravili veliko delo in da je vložena pozitivna energija strašansko nalezljiva. V projektu je ves čas sodelovalo okrog sto ljudi. Nismo razmišljali o zaslužku, ampak o tem, da delamo nekaj dobrega, pametnega in koristnega in da želimo spremeniti miselnost v družbi.

Zanimivo je opazovati, kako je strastna predanost povezala sodelavce projekta. Spletla so se resnično iskrena prijateljstva med ljudmi, ki se – vsaj večina – pred nekaj meseci sploh niso poznali. Na pobudo enega od sodelujočih podjetnikov projekta smo se konec novembra dobili na neformalnem druženju. Prišli so vsi, ki so dali del sebe v projekt.

Ljudje iz popolnoma različnih dejavnosti, zaposleni pri nas, v medijski hiši Pro Plus, v agenciji Formitas in vseh dvanajst ekip podjetnikov je resnično delovalo kot ena tesno povezana skupnost. Tudi to je močna dodana vrednost projekta. Vsak izmed dvanajstih kandidatov se je konec koncev potegoval za to, da bi dobil posel z nami, a konkurence med njimi sploh ni bilo čutiti. Še nekaj, kar je neobičajno za Slovenijo.

Vse to in dejstvo, da je bil projekt odlično komunikacijsko podprt, je obrodilo silovit pozitiven odziv v javnosti. Fascinanten je podatek, da je vsako oddajo na televiziji videlo več kot 350.000 ljudi. Videovsebine pa si je na družabnem omrežju facebook ogledalo skoraj pol milijona Slovencev. Četrtina slovenske populacije! Na youtubu si je prispevke ogledalo več kot 200.000 ljudi.

In seveda so se police začele prazniti že v začetku novembra. V drugem tednu novembra, torej še pred novoletnim nakupovanjem daril, se je prodaja že več kot podvojila.

Potrošniki, ki so spremljali akcijo, so večinoma kritizirali dve stvari: da zmanjkuje izdelkov in da so predragi. Kaj pravite na to?

Kritik je bilo izredno malo, prevladovale so pohvale in navdušenje. Mnogi so tudi prazne police razumeli kot velik uspeh: ljudje so izdelke pokupili. Ob začetku prodaje sem podjetnikom povedal, da stopajo pred najbolj iskrene sodnike, pred kupce. Oni bodo tisti, ki bodo odločili, ali je posamezen izdelek, v katerega so vsi kandidati vložili izjemno energijo, resnično pravi in ali je cena, ki so mu jo določili, primerna. In kupci so v večini odločili, da so izdelki pravi in da cenijo njihov trud, ideje in energijo.

Razumeti moramo, da gre za podjetnike in ne za podjetja z organizirano množično proizvodnjo. Za izdelke, ki imajo vloženega veliko ročnega dela, ki jih morajo podjetniki v glavnem kar sami narediti, zapakirati, opremiti za distribucijo. V nekaj mesecih so vsi občutno izboljšali organizacijo dela, optimizirali postopke in povečali učinkovitost. A jih je izjemno veliko povpraševanje kljub temu prehitevalo. Če namreč v nekaj dneh poskoči za tristo, štiristo odstotkov, se temu preprosto ne moreš prilagoditi čez noč.

Kakšni so bili komentarji vaših znancev, zaposlenih, trgovske konkurence?

Na začetku sem tako pri znancih kot pri zaposlenih, ki niso bili neposredno vključeni v projekt, zaznal precejšnjo skepso. Danes dvomljivcev ni več. Tudi kritikov ni. Vsi so navdušeni nad projektom, saj ob odzivih javnosti preprosto ne moreš ostati ravnodušen. Kolegi iz Spara že komaj čakajo, da bodo izdelki na voljo tudi v njihovih trgovinah, ne le v Intersparih. Ker to želijo kupci.

Prepričan sem, da tudi konkurenti razumejo in spoštujejo naše početje. Nekateri poskušajo priti blizu našemu konceptu in že vabijo na svoje police slovenske ustvarjalce. Tudi te reakcije razumem kot priznanje za gibanje, ki smo ga sprožili in je družbeno koristno.

Osebno ste se spoznali z vsemi podjetniki, ki začenjajo poslovno pot čisto drugače, kot ste vi svojo – že od vsega začetka ste na čelu uglednega trgovskega giganta. Kako ste občutili ta srečanja?

Zame so bila srečanja s podjetniki izjemno močna, nova izkušnja. Priznati moram, da so me s svojimi razmišljanji navdušili. Energija, ki jo nosijo v sebi, je drugačna od tiste, s katero se sicer srečujem. Razmišljajo izredno široko, pred seboj vidijo ves svet, včasih pravzaprav brez osnove. V sebi nosijo posebno vrsto samozavesti, ki jo v »normalnem« poslovnem svetu včasih pogrešam.

Ste sami preizkusili vse njihove izdelke, preden ste se odločili za sodelovanje? Nosite najbolj odbite in barvite nogavice, negujete tatuje s posebnim zaščitnim mazilom, se vnuki igrajo z ročno izdelanimi lutkami?

Seveda, vse izdelke, ki so v ponudbi projekta Štartaj, Slovenija, sem spoznal, imamo jih doma ali pa smo jih podarili prijateljem. Spomnim se simpatične epizode: ko smo se na enem od projektnih sestankov pogovarjali o izdelkih znamke Tattoo care, sem rahlo podvomil, ali so primerni za prodajo v naših trgovinah. Menil sem, da tetoviranje zanima le posebne skupine ljudi, da je izdelek zelo nišen. Ko sem to povedal naglas, mi je kar nekaj sodelavcev na sestanku pokazalo svoje tatuje. Vsi jih že negujejo z mazilom Tattoo care in so navdušeni.

Navzven je videti, kot da je Spar zgolj odstopil podjetnikom svoje vitrine oziroma police. V resnici je prodor v megamarket zahteval še vse kaj drugega, izdelke je bilo treba preizkusiti, ustrezno opremiti, začrtati potrebne količine, dobavo …

Tako je. Večina izbranih podjetnikov je bila tako rekoč nepopisan list. Vsi so imeli svoje izdelke, večina jih je po svoje iskala pot do kupca, a nihče se še ni srečal z »veliko polico«. Internetna prodaja, prodaja na sejmih ali v malih specializiranih trgovinah je eno, prodaja v velikem trgovskem sistemu, kot je Spar, pa je nekaj drugega.

Za to moraš izpolnjevati vrsto pogojev. Živila potrebujejo potrdila o ustreznosti. Za to so potrebna posebna testiranja. Oprema izdelkov, deklaracije izdelkov morajo spoštovati veljavne predpise, tu je kodiranje izdelkov, ustrezno in pravilno transportno embaliranje, veljavni principi logistike in distribucije do našega centralnega skladišča …

Vsa ta sistemska pravila morajo vsi dobavitelji poznati, sprejeti in spoštovati. Moji sodelavci so novincem stali ob strani z nasveti in jim pomagali. Določiti je bilo treba vstopne količine, načrtovati prodajo in predvideti terminsko razdeljene dobave. In ne nazadnje, pripraviti in uskladiti številne promocijske aktivnosti v posameznih Intersparovih megamarketih po Sloveniji.

In ko so bili izdelki na policah, so se morali podjetniki preizkusiti tudi kot prodajalci. A ker smo Slovenci, kot smo lahko slišali, menda narod odličnih inženirjev in slabih prodajalcev, so imeli nekateri s prodajo »ena na ena« nekaj težav.

V treh oddajah Štartaj, Slovenija smo precej pozornosti posvetili tej tematiki, res je! Tudi zaradi teh izkušenj zelo spoštujem vse podjetnike, ki so morali skozi stresno izkušnjo soočanja s kupci, ki hitijo mimo promocijskih točk precej nezainteresirano in z mislimi, usmerjenimi v to, kaj morajo kupiti.

Ni enostavno biti idejnik, razvojnik, proizvajalec, prodajalec in še komunikacijski strokovnjak. Naši podjetniki so morali biti vse v enem. Srečati se s kupci, jih animirati, najti prave besede, da se ne umaknejo, in jih prepričati o nakupu je težko in zahteva posebna znanja in izkušnje. Prvi kontakti s potencialnimi kupci so bili pri večini precej nerodni, a so se prodajalci izkazali za zelo učljive in so že v prvih treh urah zelo napredovali. Pri mnogih so radovedneži, potencialni kupci, stali v vrsti.

Nekateri so svoje izdelke že prej prodajali prek spleta. Glede na to, da je trgovino zajela spletna revolucija in da spletna prodaja bliskovito raste - čemu bi pravzaprav mali proizvajalec iskal prostor v fizični trgovini?

Ljudje pogosto kupujejo izdelke oziroma blagovne znamke zaradi zgodb, ki stojijo za znamko, pa naj gre za spletno ali klasično prodajo. To je dokazal projekt Štartaj, Slovenija. Ljudje so se zaljubili v zgodbe, ki so jih naši podjetniki vgradili v svoje izdelke. Ni dovolj, da izdelek samo postaviš v spletno trgovino. Res imaš možnost, da te najdejo ljudje z vsega sveta, a če jim ne znaš predstaviti zgodbe, boš težko uspešen.

Poleg tega mnogi radi nakupujejo v fizični trgovini. Nakupovanje je dogodek. Je izkušnja, je srečanje z izdelkom, je otip, je vonj. Fizični nakup vodi do drugačne izkušnje kot nakup na spletu.

Kako hitro ste zaslutili potencialne zmagovalce? Ali vas je kdo posebej presenetil?

Že po prvem srečanju sem si ustvaril svojo sliko o tem, kdo ima boljše možnosti. Nehote si ustvariš svoje favorite. Malo tekmovanje, ki ga pelješ nekje v sebi, je hkrati osebni test, koliko imaš zdravega in pravega občutka v poslu. Verjamem, da je del poslovnih odločitev tudi intuitiven. Te moraš vedno natančno spremljati, da vidiš, ali te občutki ne varajo. To je še posebej nujno v času neverjetno hitrih sprememb, ko nekaj, kar bi še včeraj podprl, danes ne velja več.

Je bila dezodorantna krema Nelipot, ki je postala Hit produkt 2016, vaš favorit?

Bila. A odločitev ni bila samo moja. Toliko sem prizemljen, da vem, da lahko tudi zgrešim. Zakaj prav Nelipot? Najprej zato, ker so ga potrošniki največ pokupili. Osebno pa sta me avtorja, Tina in Simon, prepričala tudi s tem, ker imata že od začetka povsem izdelan koncept širitve ponudbe. Imata začrtano prihodnost. Verjamem, da lahko v tem poslu še zelo veliko dosežeta.

Kolikim od 12 predstavljenih izdelkov napovedujete vstop v veliki biznis?

Rezultati prodaje izdelkov projekta so pokazali, da so kupci sprejeli vse zgodbe in vse izdelke. Prepričan sem, da imajo vsi podjetniki velike možnosti za uspeh. Devetim med njimi bomo še naprej pomagali rasti, z njimi smo podpisali pogodbe o sodelovanju za vse letošnje leto. Za ostale tri po naši oceni Sparove trgovine niso najbolj primerno prodajno mesto, zato je smiselno, da si poiščejo druge prodajne kanale.

Ampak ostanimo na realnih tleh. Potencial posameznih izdelkov bomo lahko ocenjevali šele ob koncu letošnjega leta. Tako zmagovalca kot vse druge podjetnike čaka obdobje pomembnih poslovnih odločitev. Dokončen vstop v Sparovo trgovsko mrežo – izdelkov Štartaj, Slovenija ne bomo prodajali samo v trgovinah Interspar, ampak tudi v drugih večjih Sparovih trgovinah – za vse podjetnike pomeni nov korak in nove izzive: zahtevane spremembe pri organizaciji in načrtovanju proizvodnje, optimizacijo delovnih procesov, iskanje novih sodelavcev, da bodo lahko zadostili povpraševanju, investicije v nove proizvodne kapacitete, načrtovana komunikacija s potrošniki.

Iz podjetnikov se bodo morali preleviti v resna in dobro organizirana ter odločno vodena mala podjetja. Zmagovalca, lastnika znamke Nelipot, pa bosta dodatno nagrajena s kampanjo, ki jima jo bodo pomagali pripraviti v partnerski agenciji Formitas in bo šla v javnost prek kanalov partnerske medijske hiše ProPlus.

Kaj ste od projekta odnesli organizatorji, kaj ste dokazali sebi in okolici?

Od začetka nam je bilo jasno, da se podajamo na pot, ki bo drugačna, polna presenečenj in pogosto tudi stresna. Zavedali smo se, da bo treba sprejemati odločitve, ki ne bodo enostavne, a bodo morale biti hitre. Prvi pogoj za tako zahteven projekt je medsebojno zaupanje. A tega ne ustvariš čez noč, ampak v procesu sodelovanja. Vsi trije tesno sodelujemo več let in smo že ustvarili nekaj skupnih projektov, ki so bili drugačni, samosvoji in so uvajali netipične načine komunikacij s potrošniki.

V projektu Štartaj, Slovenija smo vsi prispevali vrsto inovacij. V Sparu smo zakoličili novo obliko sodelovanja z novim tipom poslovnih partnerjev. V medijski hiši Pro Plus so uvedli nov format oddaje, ki je originalen, ni bil vzet iz veljavnih vzorcev. V agenciji Formitas so predlagali nove komunikacijske prijeme, ki so se pokazali za izredno učinkovite. Vsi skupaj postavljamo nove trende v oglaševanje, komunikacije, prodajne poti …

Ali si v prihodnjih letih lahko obetamo nadaljevanje Štartaj, Slovenija? Se kandidati že lahko postavijo v vrsto?

Odločitev o tem moramo sprejeti vsi partnerji projekta. Zavedati se moramo, da je bil trud vseh sodelavcev izjemen, da so bile investicije v projekt pri vseh treh partnerjih velike. Zato bomo najprej zelo podrobno analizirali učinke projekta in se na podlagi tega odločili, kako naprej.

Kako so projekt komentirali vaši avstrijski lastniki oziroma nadzorniki? Je bilo težko dobiti njihovo soglasje, glede na to, da gre za naložbo, ki ne nosi dobička?

Mogoče bo slišati čudno, ampak – jim sploh nisem povedal. Nisem dobil soglasja, ker ga nisem iskal. Ni se mi zdelo pomembno, to so odločitve slovenskega vodstva. Ki uživa veliko zaupanja. Je pa res moj šef Rudi Staudinger – predsednik nadzornega sveta in nadrejeni vsem nacionalnim Sparom zunaj Avstrije – slišal o našem projektu in me vprašal, za kaj gre. Na kratko sem mu pojasnil in s pojasnilom je bil zadovoljen. Na prvi naslednji seji bom projekt predstavil nadzornemu svetu. Najbrž pa ga bom izbral tudi za prezentacijo na kongresu internacionalnega Spara avditoriju kolegov iz 35 držav.

Torej lahko dobi posnemovalce?

Če se bodo partnerji še kje tako lepo ujeli. Še enkrat: ključno je zaupanje med njimi.

Kaj pa na slovenskem trgu? Je projekt primerljiv s čimer koli, kar delajo trgovski konkurentje?

Ne, takega projekta ni ne pri nas ne v Evropi, je unikaten. Kot sem rekel, konkurenca išče podobne poti, v glavnem s poudarjanjem domačega porekla. Zagotovo je trgovina v celoti za ozaveščanje o prednostih domačega blaga in domače pridelave naredila ogromno. A menim, da gremo pri tem včasih vsi skupaj čez mejo.

V kakšnem smislu čez mejo?

V tem, da je videti, kot da je slovensko poreklo edini zveličavni kriterij pri kupčevi izbiri. Pa ni. Ljudje so sicer občutljivi na poreklo, vendar ni čisto res, kot se prikazuje v medijih, da večina kupcev daje absolutno prednost slovenskemu poreklu. Kupcev že na splošno ni več mogoče popredalčkati, niso več lojalni, ampak iščejo kompromise, tudi med izvorom in ceno. A vseeno vztrajamo na zastavljeni poti in celo večamo delež slovenskih izdelkov v ponudbi.

Poslovanje Spara v jubilejnem letu so krojili tudi gospodarska rast in izboljšani kazalniki zaupanja potrošnikov. Ali bo zadržanost in previdnost, značilni za obdobje krize, zamenjala sproščenost, bodo kupci hitreje razvezali mošnje? Decembra je bilo videti, da so jih že, januarja je zaupanje potrošnikov največje doslej.

Ko gredo trendi navzdol, se to najprej pozna v trgovini. Ljudje sicer imajo denar, ampak zmanjšujejo potrošnjo. Trgovina namreč vedno sloni na psihologiji, na pričakovanjih, in mediji imate velik vpliv na to. Ko eden zapiše, da bo slabo, mu ostali sledijo. In je res slabo. Pa tudi nasprotno. Ko gre bolje, ljudje vidijo perspektivo in laže potegnejo denar iz denarnice, nakupi se povečajo. Mediji optimizem dodatno razgrejejo. A to je past, v katero smo se že večkrat ujeli.

Sicer je res, kar pravite, ljudje so se pri nakupovanju sprostili. A to velja v glavnem za neživilsko panogo in za trajne dobrine, ne pa za trgovino na drobno z živili. Še novembra smo bili živilski trgovci kumulativno na ravni iz lanskega leta, nič več. Za december še ni podatkov, po moji oceni pa je bil dober, skupno bo leto 2016 nekoliko nad letom prej. A bo rast bistveno manjša kot pri trajnih dobrinah.

Kjer pa je bil, roko na srce, tudi upad v času krize največji. Kljub vsemu gre za obrat na bolje. Kako to vpliva na načrtovanje prodaje, različnih novosti in investicij v podjetju?

Osebno izhajam iz ocene, da ta obrat ni trajen. Prihodke v Sparu še vedno načrtujemo z veliko previdnosti. In to se nam je vedno obrestovalo. Bi bil pa v tem primeru izjemno vesel, če bi se motil. A običajno se ne.

Kako ste v Sparu zaključili poslovno leto 2016? Kje vse ste zrasli, kolikšen je vaš tržni delež?

Lansko poslovno leto ocenjujem kot zelo dobro. Rasli smo hitreje kot v povprečju trgovina v Sloveniji, zato smo svoj tržni delež še povečali. O številkah pa še ne morem govoriti.

Spomladi ste obljubili tudi, da boste do konca leta odprli stoto Sparovo trgovino. Kje je?

Leto smo zaključili z 99 trgovinami, pri stoti pa se je časovno nekoliko zapletlo s pridobivanjem gradbenega dovoljenja. Tokrat, v nasprotju z mukotrpnimi postopki za investicijo v Šiški, ni bila kriva upravna enota, ta je svoje delo opravila korektno. Gradbeno dovoljenje je šele pred kratkim postalo pravnomočno, zdaj bi šele lahko začeli graditi. Ne morem pa še povedati, kje. Letos bo vsekakor padla stotica.

Ali se je usmeritev Spara v rast prek franšiz izkazala za pravilno? S koliko franšizami ste zaključili leto?

Leto smo zaključili z desetimi franšizami. Pri tem moram povedati, da smo zelo selektivni pri tem, kdo je lahko naš franšizojemalec. Če ni pravilno izbran, lahko zelo hitro okrne ugled franšizodajalca. Ugled Spara pa je zelo velik. Mnoge Sparove trgovske mreže v tujini so zrasle na franšizah, kasneje so šele začeli graditi lastne trgovine. V Sloveniji je bilo ravno obratno, zato je v tujini delež franšiz večji.

Prevladujoči trend na vseh področjih je digitalizacija, spletna trgovina dosega neverjetne rasti, klasični trgovci prisegajo na večkanalno prodajo, na drive in. Spar, ki je vedno utiral pot novostim, je eden redkih velikih trgovcev, ki še vedno nima svoje spletne trgovine – čeprav ste jo napovedovali. Kako daleč je projekt? Ste sploh lahko konkurenčni brez spletne trgovine?

V Sparu so vsi procesi popolnoma avtomatizirani, celotna pot od naročila do plačila je v elektronski obliki, brez papirja. Digitalizacija je zelo pomembna, a se jo preveč glorificira. Saj je samo orodje. Bistvo je v tem, da poslovne procese pravilno razvijemo in organiziramo. Zato tu v naslednjih dveh letih ne pričakujem hitrih sprememb, bodo pa na nekoliko daljši rok, in to velike.

Glede spletne trgovine pa imam spet svoje ločeno mnenje. Projekt spletne trgovine imamo v predalu, a ga še nismo uresničili. Ocenili bomo, kdaj je pravi trenutek, in tedaj bomo začeli. Vedeti je namreč treba, da tako rekoč vsa trgovina v Evropi s spletom ne dosega dobička.

Govorite o trgovini z živili?

Seveda. Spomnim se, kako so pred petnajstimi leti opozarjali, da se bo internetna trgovina z živili širila in da je tisti, ki ga ni na tem vlaku, zamudil vse. Spet pretirano poveličevanje. Sploh ni res! Po spletu se naročajo knjige, tehnični izdelki ..., če tam nisi na vlaku, si v resnici zamudil. To pa ne drži za živila.

V Sparu vemo vnaprej, da projekt v začetku ne bo dobičkonosen. A bomo storili ta korak, zaradi dopolnitve prodajnih kanalov. In trenutek bomo skrbno izbrali. Bistveno je, da se spletna in fizična trgovina ne bosta izključevali, ampak absolutno dopolnjevali.

Ali bo ta trenutek še letos?

Bomo pravočasno razkrili.

Kakšen bo Spar Slovenija čez deset let?

Nisem futurolog, ob spremembah, ki jih doživljamo, nočem napovedovati, sploh tako daleč v prihodnost ne. A če bi bil Spar tak, kot je zdaj, tako stabilen, bom navdušen.