Tiskane izdaje
Ljubljana – Novi direktor Elesa Aleksander Mervar namerava družbo postaviti v središče načrtovanja električnega sistema v Sloveniji, saj mora skrbeti za vse, proizvodnjo, porabo in tranzit elektrike. Prav pri zadnjem je Slovenija velika, po zaslužkih pa še premajhna.
Namestnik direktorja Elesa Aleksander Mervar bo položaj direktorja družbe prevzel 26. oktobra. Letos bo imel Eles po načrtih 15,7 milijona evrov dobička po obdavčenju, v desetih mesecih pa je v državni proračun prispeval že 30 milijonov evrov. To se rekordni rezultati v zgodovini Elesa, ki so povezani predvsem z začetkom obratovanja prečnega transformatorja v Ajdovščini leta 2010.
Uvedba prečnega transformatorja v omrežje je Elesu namreč omogočila zahtevo za uradno povečanje komercialnih čezmejnih prenosnih zmogljivosti. Tako je Eles na avkciji trgovcem z elektriko lahko ponudil več zmogljivosti, iz tega pa iztržil precej višji prihodek. Zaradi izboljšanja poslovanja je Eles že letos znižal tarife za uporabo prenosnega omrežja, znižal pa jih bo tudi prihodnje leto (za devet) in leta 2015 (za 13,8 odstotka).
Letos je Eles končal dva daljnovoda Beričevo–Krško in Beričevo–Trbovlje. Umestitev novega daljnovoda pa je že razlog za novo zahtevo za uradno povečanje komercialnih prenosnih zmogljivosti. Te nimajo neposredne zveze s količinami dejansko prenesene elektrike, bolj so povezane z močjo držav, ki jih čezmejni daljnovodi povezujejo. Tako iz Slovenije v Italijo teče po 800 megavatov, komercialne zmogljivosti pa je Elesu uspelo s 380 megavatov v pogajanjih z drugimi operaterji prenosnega omrežja povečati na 680. Lani je tako z avkcijami zaslužil 62 milijonov evrov. Po drugi strani ima Francija večje komercialne zmogljivosti kot znaša dejanski pretok njene elektrike v tujino.
Mervar meni, da je Eles zaradi položaja, ki ga ima v elektoenergetskem sistemu, saj skrbi za vse, od uravnavanja proizvodnje elektrike s porabo, do čezmejnega trgovanja, poklican k odločilni vlogi v načrtovanju sistema. »Želimo in znamo prevzeti to vlogo,« pravi Mervar.
Povezovanje z jugom za nižje stroške
Eles se bo v prihodnjih letih moral usmeriti v odkup in obnovo 800 kilometrov 110-kilovoltnega omrežja, ki ga imajo proizvajalci elektrike, elektrodistribucije, železarne in Talum. Tega pa tepejo visoke cene elektrike.
Eles letos končuje še dva pomembna projekta, ki zamenjujeta 20 let stare platforme in s katerimi družba obvladuje elektroenergetski sistem navzven. To je novi Republiški center vodenja elektroenergetskega sistema Slovenije in poslovno-informacijski sistem ERP. Med pomembnimi prihodnjimi naložbami do leta 2015 je gradnja dvojnega štiristokilovoltnega daljnovoda Cirkovce-Pince, ki je povezava z Madžarsko, s katero slovensko prenosno omrežje še ni povezano. To omogoča tudi varnost omrežju, saj bi bil zaradi okvare na daljnovodu Beričevo-Krško sicer ogrožen ves prenos elektrike z Balkana.
Vendar bo Eles do leta 2015 usmerjen predvsem v prevzem 110-kilovoltnega omrežja od distribucijskih družb, proizvajalcev in neposrednih porabnikov elektrike. »To bo določilo našo prihodnjo investicijsko politiko,« je povedal Aleksander Mervar. Eles, sistemski operater prenosnega omrežja, bo namreč moral to omrežje, kot predvideva novi energetski zakon, prevzeti odplačno, skratka kupiti. V Elesu so sicer upali, da bodo del omrežja, tistega, ki je v lasti proizvodnih družb (HSE, Gen Energija in TE-TOL), te pa so v vsaj delni lasti države, dobili z izčlenitvijo. Za prevzem omrežja (poleg proizvajalcev ga imajo še elektrodistribucije, Talum in železarne) bodo tako morali nameniti približno 70 milijonov evrov. Mervar pravi, da denar ni velika težava, večja je kondicija tega omrežja. Po ocenah bi Eles moral za obnovo in vzdrževanje zaposliti od 50 do 70 ljudi, stroški pa bi se povečali za 15 do 17 milijonov evrov na leto.
Nekaj stroškov lahko prihrani tudi možnost dogovora za skupne regijske sistemske storitve. Slovenska proizvodnja elektrike namreč temelji na nesorazmerno velikih elektrarnah. Za jedrsko elektrarno in Teš mora Eles zdaj zagotoviti 348 megavatov moči sekundarne rezerve. Ko bo v sistem vključen Teš 6, bo moral Eles zagotoviti še 200 megavatov moči več. Take proizvodnje v Sloveniji ni, zato bo to stalo še 12 milijonov evrov več. Če bi dosegli dogovor o skupnih storitvah s Hrvaško, bi ostali pri 348 megavatih, če pa bi regijo povečali še na BiH, bi bilo treba za slovenski elektroenergetski sistem zagotoviti le še 248 megavatov rezervne moči.
O Talumu, ki je v lasti Elesa, Mervar pravi, da porabi najmanj energije na tono aluminija v Evropi. Kljub temu porabi desetino slovenske elektrike, ta pa pri nas zaradi soseščine z največjo uvoznico Italijo in tudi nerazumnega podpiranja fotovoltaike na megavatno uro stane 15 evrov več kot v Avstriji.
