Po stečaju velikih podjetij kot feniksi iz pepela

Ljubljana – Tom, Novoles, Meblo in Alukomen so štirje primeri, ki kažejo, da je lahko stečaj tudi priložnost, da se zdrav del proizvodnje ali pa dejavnost ohrani in razvija na novih, bolj zdravih temeljih. Žal je v večini primerov oživljena proizvodnja le kanček aktivnosti propadlega podjetja.

Ko v Sloveniji podjetje udarijo s stečajem, pogosto še trava ne raste več, prostori samevajo in propadajo ali pa so le delno izkoriščeni za skladišča ali trgovske površine. A včasih se na pogoriščih vendarle poskuša ohraniti zdravi del dejavnosti ali pa se razvije nova, sorodna dejavnost, ki ohranja tradicijo.

Tom – delavci postavili temelje

Stečaj tovarne oblazinjenega pohištva Tom iz Mokronoga so sprožili delavci konec leta 2010. Na pogorišču so že kmalu zatem nekateri zaposleni zagnali del proizvodnje, s katerim so izpolnili obveznosti do kupcev, ki so že plačali izdelke. Iz trme se je, kot kaže, razvila ideja ohraniti zdravi del proizvodnje. Leta 2011 ustanovljena družba M Tom ima zdaj okoli 20 zaposlenih. Prihodki so leta 2016 presegli milijon evrov. Res pa je, da družba posluje s komaj opaznim dobičkom. V starem Tomu je bilo leto pred stečajem 190 zaposlenih.

Novoles – poganjki na pogorišču

Stečaj Novolesa je bil sprožen leta 2011. Tudi v Straži pri Novem mestu so se kmalu porodile ideje, da bi se zdravi del proizvodnje prenesel na novo podjetje, a se to ni zgodilo. Večji del premoženja družbe je leta 2013 kupil podjetnik Marjan Pišljar. Stečaj Novolesa se sicer še vleče, a na območju nekdanjega obrata je zdaj najti štiri druga lesna podjetja, ki imajo skupaj okoli 50 zaposlenih. Prihodki večine podjetij lepo rastejo in družbe tudi povečujejo število zaposlenih, kažejo podatki baze Gvin. A je aktivnost precej manjša, kot jo je imel Novoles – ta je imel leto pred stečajem okoli 450 zaposlenih in je ustvaril več kot 20 milijonov evrov prihodkov od prodaje, a tudi 8,6 milijona evrov izgube.

Jogiji so še vedno prožni

Meblo je bil nekoč eno bolj prepoznavnih pohištvenih podjetij v Sloveniji, ki pa se mu je zalomilo že po razpadu Jugoslavije. Pohištvena industrija v Kromberku pri Novi Gorici je iz leta v leto usihala. Nazadnje je ostal le še program vzmetnic, ki se je zlomil leta 2012, ko je šla v stečaj tudi družba Meblo Jogi. Podobno kot pri nekaterih drugih stečajih so tudi ob stečaju Mebla Jogi poskušali ohraniti zdravo jedro, in sicer pod okriljem družbe Meblo INT. Družba je najela prostore in odkupila blagovno znamko. Meblo INT ima več kot 20 zaposlenih in na leto ustvari okoli 2,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kažejo zadnji objavljeni podatki.

Območje nekdanje velike tovarne se je spremenilo v obrtno cono, poleg trgovcev je v njej kar nekaj pohištvene industrije. Med drugim je svoje prostore tu našel Ilmest v lasti italijanskega Ilcama, ki izdeluje dele za kuhinjsko pohištvo. Družba ima približno 50 zaposlenih in na leto ustvari okoli 14 milijonov evrov prihodkov od prodaje.

Iz Alukomna nastaja Aluplus

Zdravi del proizvodnje poskušajo oživiti tudi v prostorih nekdanjega Alukomna. Ta je šel po vrsti težav v stečaj leta 2016. Prostore je marca lani najela družba Aluplus, za katero stojita nekdanji predsednik uprave Trima Igor Kržan in nekdanja komercialna direktorica Trima Breda Kotar. Lani so, tako Kržan, ustvarili 920.000 evrov prihodkov, v družbi pa je zdaj 16 zaposlenih. Letošnji cilj je 1,5 milijona evrov prihodkov. Če bi ji to uspelo, bi v celoti nadomestila propadli Alukomen, ki je imel leto pred stečajem 25 zaposlenih in milijon evrov prihodkov. Kržan s Trimom sicer še vedno poslovno sodeluje. V najlepših časih, pred gospodarsko krizo, so prihodki Alukomna presegali 12 milijonov evrov.