Podizvajalci oškodovani na javnih projektih

Ljubljana – Proizvajalec aluminijasto-steklenih fasad Almont iz Slovenske Bistrice je lani ustvaril 19,8 milijona evrov prihodkov, imel pa je tudi za 11,7 milijona evrov neplačanih računov. Večino teh ima družba v projektih, v katerih je investitor država, ki je zdaj v prisilni poravnavi.

Stečaja naj bi se Almont rešil z dokapitalizacijo, ki naj bi jo izvedel tuj strateški partner. Njegovega imena prokurist Almonta Boris Šlamberger ni želel izdati, saj še ni vplačal. Z dokapitalizacijo naj bi v podjetju obdržali 115 ljudi – od približno 200, kolikor jih je Almont že zaposloval.

»Modul je bil vedno isti. Denar je bil vedno ves porabljen, glavni izvajalci so bili poplačani, objekti nedokončani, podizvajalci pa delno ali v celoti nepoplačani,« je pojasnil Šlamberger. Podjetje je denar izgubilo v projektih, v katerih je bil investitor ministrstvo za kulturo (SNG Opera, Muzej sodobne umetnosti, Moderna galerija, Metelkova), na Centru mediteranskih kultur Univerze na Primorskem, brez petih milijonov evrov pa so ostali pri projektu Dunajskih kristalov.

Te stolpiče ob ljubljanski severni obvoznici je gradila družba Mabra, v dva stolpiča pa naj bi se vselil Inštitut za varovanje zdravja in Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke. A ministrstvo za zdravje je pozneje od pogodbe odstopilo, šest nepoplačanih podizvajalcev Almont, Alukomen, Kovinotehna MKI, Marmor Hotavlje, Elimont, Sauter Automatika pa je z družbo D-kristali prevzelo lastništvo nad dvema stolpičema.

Samo Hribar Milič pisal Borutu Pahorju

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je v ponedeljek pisal predsedniku vlade Borutu Pahorju pismo, v katerem ga opozarja, da bodo »zaradi neplačanih del na tem objektu, brez dvoma grajenem po naročilu države, vsak čas v stečaju do včeraj zgledna podjetja, z do šestdesetletno tradicijo, uveljavljena na tujih trgih, lastniško konsolidirana in družbeno odgovorna, s skupaj več kot 700 zaposlenimi«. Pahorja je spomnil, da je vlada julija obljubila, da bodo predlog rešitve obravnavali na prvi seji vlade na začetku septembra. A odgovora vlada ni dala. Pomembno za obe strani pa je, je zapisal Hribar Milič, da se v postopku mediacije dogovori za nakup ali najem prostorov ter da bosta D-kristali in Mabra umaknila tožbo zoper državo.

Podizvajalci so pri Dunajskih kristalih ostali brez 14,5 milijona evrov, je zapisal predsednik GZS. Med njimi je tudi Skupina Alukomen, ki je več kot 130 zaposlenim nazadnje izplačala julijsko plačo. Avgustovsko naj bi po besedah direktorja družbe Alukomen Iva Bevka do konca tega meseca. Ob tem je opozoril, da je morebiten propad komenske družbe za manjši kraj na Krasu »bolj stresen primer« kot propad podjetja v okolici večjega mesta. »Težava glede Dunajskih kristalov bo zaradi pravne države prej ali slej rešena. Vendar je pri nas težava kratek rok,« je rekel Bevk, ki je omenil, da je podjetje v zadnjih mesecih dobilo več projektov v Sloveniji in tujini.

Izigravanje merila 
najnižje cene

Prav tujina je edina rešitev za podizvajalce, je opozoril direktor Varis Lendave Štefan Sobočan. Podizvajalce je v nevzdržen položaj pripeljalo izigravanje kriterija najnižje cene, je menila izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike Alenka Avberšek. Ponudniki so se v tekmi za projekte na razpise prijavljali s prenizkimi cenami, nato pa niso plačali podizvajalcev. Po podatkih Inženirske zbornice Slovenije je na najnižjih cenah temeljilo 90 odstotkov javnih naročil.

Zaradi plačilne nesposobnosti se Almont danes ne more več prijaviti na javni razpis. Država pa je v preteklosti po besedah Almontovega prokurista projekte dodelila, denimo, SCT in Vegradu, ki nista plačevala ne podizvajalcev ne prispevkov zaposlenim, s čimer je kršila zakon. Šlamberger je še opozoril, da je treba za odpis neplačanih del v bilancah plačevati sodne stroške. Dejal je še, da so poskušali tudi z izvršbami, vendar so dolžniki vlagali lažnive ugovore, da s podjetjem niso imeli nič. Postopki na sodišču pa se vlečejo več let, je bil kritičen.

Almont je lani ustvaril 19,8 milijona evrov prihodkov, imel pa je tudi za 11,7 milijona evrov neplačanih računov. Med drugim jo je slabo odnesel pri Dunajskih kristalih, Operi in Moderni galeriji.