Podjetja imajo dobiček, višji od pričakovanj

V zadnjem času je nekaj večjih in srednjih slovenskih podjetij objavilo svoja nerevidirana letna poročila. Njihovi poslovni izidi za preteklo leto so v znamenju nadaljevanja pozitivnega trenda ter ponekod tudi v znamenju višanja dobičkonosnosti. Med ta podjetja spadajo Petrol, SavaRe in Zavarovalnica Triglav, ki imajo v svojem lanskem dobičku dovolj možnosti za izplačilo dividend, podobnih ali višjih kot lani.

Tako bo Petrol, katerega poslovanje leta 2017 je bilo zelo uspešno tako v energetiki kot na področju trgovine, najverjetneje zvišal izplačilo dividende z lanskih 14 evrov na 16 evrov na delnico, kar na ceno delnice pomeni 4,51-odstotni dividendni donos. Petrol je gotovo podjetje z zelo dobrimi finančnimi kazalniki in z zelo dobro rastjo prihodkov tudi v primerjavi z sebi podobnimi tekmeci.

Marca sta svoje nerevidirane poslovne izide objavili tudi obe glavni slovenski zavarovalnici. Zavarovalnica Triglav in SavaRe, ki imata dobičkonosno leto 2017. Ta omogoča izplačilo dividend v letošnjem letu. Zavarovalnica Triglav je ustvarila čisti dobiček, ki omogoča izplačilo dividende v višini 2,5 evra. To pomeni glede na ceno delnice v času pisanja celo 7,68-odstotni donos na posamezno delnico. Zavarovalnica Triglav je lani sicer zabeležila višji dobiček, kot so ga pričakovali, sporočajo pa tudi, da so se v tem letu posvetili razvojnim strateških aktivnostim. Velja tudi, da ima družba solidno izpostavljenost v regiji, od koder v prihodnjem letu ali dveh v družbi lahko le pridobijo na račun pričakovanih visokih ravni gospodarske rasti.

Svojo izpostavljenost v regiji pa je ta mesec nekoliko povečala SavaRe, saj sta marca del te družbe postali srbska zavarovalnica Energoprojekt Garant iz Beograda in NLB Nov penziski fond iz Skopja. Dividendni donos delnic družbe, katere tržna cena je še vedno pod knjigovodsko ceno, je sicer 4,52 odstotka.

Podjetje, ki pa mu je lani uspelo zelo povečati dobičkonosnost, je Cinkarna Celje. Družbi iz Celja je leta 2017 uspelo znižati stroške blaga, materiala in storitev za šest odstotkov (z 111,61 milijona evrov leta 2016 na 104,57 milijona evrov lani). Stroški dela so se podjetju sicer zvišali za osem odstotkov (z 28,19 milijona evrov leta 2016 na 30,32 milijona evrov leta 2017). Čisti prihodki podjetja so se lani zvišali za 11 odstotkov, in sicer s 169,76 milijona evrov na 188,70 milijona evrov, k čemur je zelo pripomogla rast prodaje na tujem trgu. Ta je zrasla s 148,32 milijona evrov leta 2016 na 164,24 milijona evrov lani in se je tako zvišala za 11 odstotkov.

Prihodnji mesec, točneje 26. aprila, bo svoje letno poročilo objavila Luka Koper. Po objavi preliminarnih rezultatov za leto 2017, ki so jih v Luki objavili januarja, se je ladijski pretovor leta 2017 glede na 2016 povečal za šest odstotkov, medtem ko se je čisti dobiček povečal za osem odstotkov. Prihodnje rasti pa so ključno odvisne od prometnih povezav med Luko in preostalimi predeli Evrope in velikostjo zaledja pristanišča.

Ta teden je, tudi zaradi razlogov, povezanih z drugim tirom, odstopil premier Miro Cerar. Zelo pomembno je omeniti, da je gospodarska zbornica sporočila, da je »drugi tir Koper–Divača strateški nacionalni projekt, zato ne sme biti talec politike, njegova čim hitrejša in kakovostna gradnja je ključna za dolgoročni razvoj Slovenije«.

Dejstvo je, da Slovenija leži na najkrajši in najcenejši poti med dvema glavnima izvoznikoma na svetu (Nemčijo in Kitajsko) in te pozicije ne izkorišča dovolj. Glede svoje idealne pozicije v svetovni distribuciji dobrin se Slovenija vede več kot malomarno že vsaj dve desetletji in drugim državam prepušča, da kujejo sedanje in bodoče dobičke iz tega naslova. Sicer je potrebna močna in zelo hitra železniška povezava Luke Koper z Ljubljano in dalje na sever. Potreba je tudi širitev zaledja Luke Koper.