Tiskane izdaje
Ljubljana – Povečano povpraševanje po delavcih in vse večje pomanjkanje ustrezne delovne sile bo v podjetjih povzročalo vse večje pritiske na rast plač. Zaposleni bodo imeli višjo pogajalsko moč, želeli višje plače, kar bo problematično za dejavnosti z nižjo produktivnostjo, napoveduje Bojan Ivanc z Gospodarske zbornice Slovenije.
Ob okrepljeni gospodarski aktivnosti in boljših poslovnih rezultatih so v zadnjih letih plače začele postopno rasti, vendar rast v primerjavi s predkriznim obdobjem ostaja zmerna, pojasnjujejo na uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Razlogi za zmerno in ne hitrejšo rast plač so nizka rast cen in upočasnitev rasti produktivnosti po krizi, pa tudi rast zaposlovanja v dejavnostih z relativno nizko rastjo plač.
»Tudi po zadnjih podatkih rast plač ostaja zmerna, se pa kažejo povečani pritiski na rast plač,« ugotavljajo na Umarju. V javnem sektorju izvirajo predvsem iz dogovorjene in zahtevane odprave nekaterih plačnih anomalij ter napredovanj. V zasebnem sektorju pa pritiske na rast plač zaenkrat še omejuje tudi pogajalska moč delojemalcev in izkušnje iz gospodarske krize.
Rast plač v zasebnem sektorju bo tudi v prihodnjih letih izhajala iz rasti gospodarske aktivnosti ter znižanja brezposelnosti in s tem povezanimi omejitvami pri iskanju usposobljenih delavcev v določenih segmentih gospodarstva.
»Ocenjujemo pa, da bo težnja po ohranjanju konkurenčnega položaja še naprej pomembno določala oblikovanje plač v zasebnem sektorju (zlasti menjalnem), tako da bo njihova rast sledila gibanju produktivnosti,« ocenjujejo na Umarju. To je pomembno za zagotavljanje mednarodne konkurenčnosti podjetij.
Zaposleni bodo želeli ohraniti kupno moč
Na rast plač bo vplivala tudi inflacija. Vpliv deflacije je bil v preteklosti na plače celo rahlo negativen, letos pa se bo inflacija okrepila. »Več zaposlovanja in pritisk na rast plače veča optimizem potrošnikov ter dviguje pogajalsko moč delavcem. To pomeni, da se to odraža v visoki rasti potrošnje, tudi posojilne dejavnosti, ki potrošnjo še dodatno financira. Višje cene ustvarjajo pritiske na rast plač v celotnem gospodarstvu,« pojasnjuje vodja Analitike na GZS Bojan Ivanc. Zaposleni bodo želeli ohraniti kupno moč svojih plač ter bodo tako želeli višjo nominalno rast plač. »Problematično je to predvsem v dejavnostih, kjer je rast produktivnosti dela nižja,« dodaja.
Predelovalne dejavnosti so v Sloveniji bolj produktivne kot storitvene, manj od zasebnih pa so produktivna podjetja v državni lasti, ki so dobila velike državne subvencije.
Direktorji pričakujejo višje stroške dela
V Sloveniji višje stroške dela letos pričakuje 89 odstotkov finančnih direktorjev, ki so sodelovali v raziskavi Deloitta. Direktorji kot največja tveganja izpostavljajo višje stroške poslovanja in pomanjkanje kvalificirane delovne sile.
V Gorenjevi ključni dejavnosti Gospodinjski aparati bodo stroški dela letos višji za 0,2 odstotka glede na ocenjene lanske. Kljub zvišanju najnižjih plač bodo to dosegli z zmanjšanjem števila zaposlenih, in sicer za 1,5 odstotka. Število delovnih mest bodo skrčili zaradi izboljšanja produktivnosti v neposredni proizvodnji, pojasnjujejo v velenjski družbi.
Za celotno skupino načrtujejo letos povprečno 10.726 zaposlenih, kar je v povprečju 489 manj kot lani. »Na ravni skupine bodo stroški dela za 4,2 milijona evrov nižji od ocenjenih za leto 2017, kar pa je v pretežni meri posledica znižanja stroška dela zaradi dezinvestiranja družb in dejavnosti s področja Ostale dejavnosti,« dodajajo.
Za razliko od Gorenja v Varis Lendavi odpirajo nova delovna mesta. Ob koncu lanskega leta so imeli 260 zaposlenih, saj so v zadnjih dveh letih skupaj zaposlili 135 ljudi. Direktorica družbe Sabina Sobočan na splošno ne pričakuje večjega pritiska na plače, morda le želje posameznikov: »V Varisu veliko damo na zaposlene in na njihovo zadovoljstvo. Poleg plače izplačujemo maksimalen regres, božičnico in poslovno uspešnost. Plača je sestavljena tudi iz variabilnega dela.« Povprečna plača v Varisu je za 11 odstotkov višja od povprečne plače v gradbeništvu.
Sogovornica poudarja, da previsoke dajatve onemogočajo podjetjem, da bi se bolj razvila in zaposlene bolje nagradila. »Delavci v primerjavi s tem, koliko stanejo podjetje, niso dovolj plačani, saj če imajo visoke plače, gre velik del državi in tako nastane dvojno nezadovoljstvo. Slabe volje smo v podjetju, ker damo toliko državi, in slabe volje je delavec, ker je njegov neto izplen precej nižji, kot bi bil v marsikateri drugi državi.«
Letos povišanje inflacije
Danes imamo visoko stopnjo zaposljivosti in nizko inflacijo - ta učinek je začasen, ocenjuje Bojan Ivanc: »Nizka inflacija je tudi posledica nekaterih tehnoloških sprememb, kar pomeni, da je denimo v trgovini več konkurence tudi zaradi e-trgovine. Tako trgovci ne morejo več povečevati cen hitreje od tekmecev oziroma je segmentov, kjer lahko, čedalje manj.«
Poleg tega višje cene surovin z zamikom prehajajo v končne cene proizvodov in storitev. To pomeni, da bomo lansko rast cen surovin in surove nafte čutili v prihodnjih mesecih, napoveduje Ivanc.
Rast cen življenjskih potrebščin se je lani nekoliko okrepila, vendar ostala zmerna in ostala pod dolgoročnim ciljem Evropske centralne banke, ki je blizu, a pod dvema odstotkoma. Slovenska inflacija je evropsko presegla decembra: po indeksu HICP je znašala 1,9 odstotka, v območju evra pa 1,4 odstotka.
Umar: Zmerno povečanje
»Podobno kot lani tudi letos pričakujemo postopno krepitev inflacije, ki pa bo ostala zmerna. Rast bo predvsem posledica ugodnih gospodarskih razmer in s tem povezanim večjim trošenjem. Rast cen energentov in surovin pa bo po naših predvidevanjih zmerna,« ocenjujejo na Umarju. Za letos v povprečju pričakujejo 1,6-odstotno inflacijo.
GZS: Precej hitrejša rast cen
Po drugi strani pri analitiki Gospodarske zbornice Slovenije ocenjujejo, da se bodo cene povečala za 2,4 odstotka, kar pomeni precej hitrejšo rast cen kot v letu 2017. K temu bo prispevala rast cen energentov, reguliranih cen, tudi cen storitev v nemenjalnem sektorju, pojasnjuje Ivanc.
To je kar precej nad konsenzom analitikov (Eastern European Consensus), kjer v povprečju pričakujejo 1,8-odstotno rast cen letos in 1,9-odstotno prihodnje leto.
