Podjetja prodajajo tudi banke in DUTB

Zaradi nevračil posojil so se banke znašle v lastništvu več podjetij, zdaj pa iščejo pot iz njih.

Objavljeno
03. oktober 2014 16.07
Petrol, Slovenska naftna družba. Ljubljana 17. september 2014.
Maja Grgič, Nejc Gole, gospodarstvo
Maja Grgič, Nejc Gole, gospodarstvo
Privatizacija državnih družb se nadaljuje. A poleg države bodo v prihodnjih mesecih deleže v slovenskih podjetjih prodajale tudi banke, ki so zaradi finančne in gospodarske krize postale pomembne lastnice družb. Kupce, denimo, že iščejo za deleže v Petrolu, Pinusu, Pivovarni Laško, Športnem centru Pohorje in Trimu.

Banke so lastnice manjših ali večjih deležev v slovenskih podjetjih postale v času gospodarske krize večinoma po dveh poteh: z zasegom delnic, ki so jih kreditojemalci zastavili za najeta posojila, ali s konverzijo terjatev v kapital družbe. Ker osnovni posel banke ni upravljanje deležev v podjetjih, je pričakovati, da se bodo iz njih v prihodnjem obdobju pospešeno umikale – same ali v konzorciju več prodajalcev.

Tako je konzorcij prodajalcev, med katerimi so bile tudi banke, v zadnjem času prodal Mercator, Helios, Letriko in Aerodrom Ljubljana.

DTUB tudi lastnica podjetij

Pomembna lastnica slovenskih podjetij je postala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), saj so s prenosom slabih terjatev bank nanjo v njenem portfelju pristali tudi kapitalski deleži nekaterih družb. Trenutno bedi nad 426 podjetji, od katerih je v 15 tudi večja ali manjša lastnica (glej grafiko). Ker bo v prihodnjem obdobju vpletena v postopke prestrukturiranja podjetij, je pričakovati, da bo lastniško vstopila v še kakšno družbo. Tak primer utegne postati ACH.

Poleg tega bo DUTB nove deleže dobila s prevzemom slabih terjatev Abanke Vipa. Ta ni hotela razkriti, kateri so ti deleži, pričakovati pa je, da bi se v tem svežnju lahko znašli deleži v Litostroju jeklo, MLM, Aeru ipd. Poleg podjetij, v katerih je oziroma še bo solastnica, pa DUTB ponekod o lastniški usodi podjetij odloča tudi kot upnica, denimo v Pinusu in T-2.

Najprej sanacija, nato umik

Izvršni direktor DUTB Janez Škrubej je pred kratkim povedal, da se bodo iz podjetij umaknili, ko bodo ugotovili, da je to najbolj ugodno. Kot pojasnjujejo, bodo za vsakega od svojih lastniških deležev pripravili strategijo upravljanja, ki vključuje tudi izhodno strategijo. Ta pri pomembnih lastniških deležih temelji med drugim na oceni trenutnega stanja v podjetju, strateškem poslovnem načrtu podjetja, ki vključuje potrebne operativne spremembe in pripravo podjetja na prodajo ali jih še bo vključevalo, oceni razmer v sektorju, kjer podjetje posluje, in makroekonomskih razmerah. V podjetjih, kjer ima slaba banka majhne deleže, pa si bodo prizadevali za dogovor z drugimi lastniki o skupni prodaji.

DUTB trenutno prodaja svoje zelo majhne lastniške deleže v elektrodistribucijskih podjetjih, ponudbe zanje pa zbira do božiča.

Prodajata tudi NLB in NKBM

Čeprav sta NLB in NKBM svoje slabe terjatve že prenesli na DUTB, ostajata pomembni solastnici podjetij, ki se jih trudita prodati. Največja slovenska banka, denimo, v imenu preostalih bank vodi prodajna postopka za Trim in Intereuropo. Medtem ko banke zavezujoče ponudbe za trebanjsko podjetje pričakujejo v mesecu dni, je prodaja koprskega logista verjetno bolj oddaljena. Konzorcij bank – poleg NLB še Gorenjska banka, Raiffeissen banka, SKB, Banka Koper in SID – je že januarja podpisal pogodbo za prodajo 67,8 odstotka vseh delnic s svetovalno skupino Lazard & Co. in Raiffeisen Centrobank, a so banke šele prejšnji mesec s svetovalcem sklenile vse potrebne pogodbe.

Mariborsko banko pa med drugim najdemo v lastniških strukturah Term Olimia, Trima, Merkurja, Petrola, Pivovarne Laško, Cinkarne Celje, Save Re. »Večino naložb v manjšinske deleže družb, ki za banko niso strateška naložba, je NKBM pridobila z uresničevanjem zastavne pravice. NKBM vodi postopke za prodajo navedenih lastniških deležev v skladu z načrtom prestrukturiranja. Pri prodaji upošteva načela dobrega gospodarja in z upoštevanjem veljavne zakonodaje sledi cilju maksimiziranja prodajne cene,« pojasnjujejo v banki. Poudarjajo, da sta čas prodaje posameznih lastniških deležev in prodajna cena odvisna od gibanj na kapitalskih trgih in načina prodaje, denimo prodaje v konzorciju prodajalcev, sprejetja prevzemne ponudbe, samostojnega iskanja kupcev in podobno.

Malo interesa za nakup

Lastniške deleže v podjetjih nameravajo prodati tudi v Banki Koper, pravijo v tej banki, ter v obeh bankah v nadzorovani likvidaciji Factor banki in Probanki. Zadnja je, denimo, lastnica Aera, MLM, Polzele in Pekarn Ptuj, Factor banka pa ima med drugim deleže v Palomi, Talumu in Merkurju. »Deleži družb so naprodaj, vendar zaradi finančnega položaja ali specifičnosti oziroma značilnosti posla posamezne družbe žal ni velikega zanimanja za nakup,« obžalujejo v Factor banki.

Tudi Gorenjska banka prodaja svoje portfeljske naložbe. Prejšnji teden je tako prodala 6,3-odstotni delež v Pivovarni Laško, med drugim pa ostaja solastnica Trima, Merkurja in Petrola. »S portfeljskimi kapitalskimi naložbami banka optimizira izključno finančne cilje in pri teh vedno presoja smiselnost prodaje ob dosegljivih cenah. Kapitalske naložbe v družbah, ki jih naštevate, banka razvršča med portfeljske in jih je za ustrezno ceno pripravljena prodati, tako kot je to letos že naredila s celotnimi deleži v družbah Pivovarna Laško in Mercator,« svoje naložbe ponujajo v banki.

DBS strateško v Semenarni

Deželna banka Slovenije (DBS) pa ima poleg manjših deležev v lasti tudi sto odstotkov Semenarne Ljubljana. Lastništvo v tem podjetju je strateško. »V primeru Semenarne Ljubljana gre za strateško odločitev banke, da reši podjetje z več kot 250 zaposlenimi, ki ima zaradi ohranjanja izvorno slovenskih sort semen vrtnin in poljščin ter razvoja novih sort pomembno vlogo pri ohranjanju samopreskrbe v Sloveniji. Velik del poslovanja DBS je usmerjenega v agroživilski segment in je v večinski lasti zadružnega sistema. V lastništvu Semenarne Ljubljana, edinega podjetja v državi, ki opravlja dejavnost proizvodnje semen, poleg širšega družbenega pomena vidi močne sinergijske učinke, ki se že kažejo,« pravijo v DBS.

V Abanki konkretnih poslov ne želijo komentirati. Pojasnili pa so, da je njihova poslovna usmeritev, da kapitalske deleže, pridobljene z unovčevanjem zavarovanj in konverzijo terjatev, prodajo, pri čemer bo njihov cilj maksimizacija kupnine.

Težko bo prodati male deleže

Predsednik uprave Numerice Partners Igor Erker meni, da bo umik bank in DUTB iz podjetij kompleksna in zahtevna naloga, še zlasti tam, kjer imata manjše deleže in bo težko najti lastnike za primerno ceno. »Tam, kjer je država večinska lastnica, je postopek večinoma odvisen od nje. Kjer so DUTB ali banke lastnice z deleži ali s posojili, ki jih bodo morda spremenile v deleže, pa ni nujno, da so prevladujoč lastnik,« opozarja. Dodaja, da pri Petrolu, ki je ena največjih slovenskih družb in za povrhu še javna, prodaja ne bo problem, saj bo razmeroma lahko najti portfeljske kupce. Drugače pa je pri kakšnem srednjem podjetju s tržno kapitalizacijo med deset in dvajset milijoni evri, kjer je nekdo 20- ali 30-odstotni lastnik. »Tukaj je izstop lahko problem. Če hočeš dobiti strateškega ali finančnega investitorja, moraš prodajati nad 50 odstotkov,« pravi Erker. Ugotavlja, da bodo banke morale najti soglasje z drugimi lastniki, da bo mogoče prodati večji sveženj.

Interes podjetij bi po Erkerjevem mnenju moral biti, da se čim prej prestrukturirajo in dobijo novega lastnika. Sogovornik se strinja, da je prodaja podjetij v sedanjem stanju nesmiselna, si pa težko predstavlja, kako jih bo DUTB toliko prestrukturirala.

Kupci bodo večinoma tujci

In kdo so potencialni kupci teh deležev? »Nekaj bo domačega kapitala, sicer pa bodo kupci tujci. Mislim, da je povsem nepomembno, od kod je kapital, bistveno je, da bo zagotavljal razvoj posameznega podjetja. Dober bo vsak lastnik, ki bo prinesel razvojni potencial za ta podjetja,« pravi Erker.

S prodajo državnih ali zasebnih podjetij se vse več družb umika z ljubljanske borze, saj strateški lastniki prevzamejo večinski delež in nimajo več interesa za borzno kotacijo. Erker priznava, da se bo število borznih družb v nekaj letih zmanjšalo. Kot poudarja, pa prodaje pozitivno vplivajo na kapitalski trg, saj se del kupnine vrne nanj. Dodaja, da bo morebiti tudi DUTB morala razmišljati o umiku iz podjetij z uvrstitvijo teh družb na borzo.