Ljubljana – Slovenska podjetja se še vedno spopadajo s težkim poslovnim okoljem, predvsem tista, ki so vezana na domačega potrošnika. »Morebitna uvedba kriznega davka bi bil veter v prsa podjetij, težava je tudi državno lastništvo, ki zmanjšuje dobičkonosnost podjetij,« je objavo polletnih rezultatov komentiral analitik Igor Erker.
Najnovejše opozorilo o pojemanju potrošniškega vetra prihaja iz Gorenja, ki s prodajo gospodinjskih aparatov ustvari že dobrih 85 odstotkov prihodkov. Gorenje je torej večinoma odvisno od potrošniškega optimizma, ki pa se slabša. V zahodni Evropi je povpraševanje na ravni polletja padlo za 1,2 odstotka, kar so občutili tudi v Velenju. Bolje kaže v vzhodni Evropi, kjer se je Gorenju prodaja povečala za dobrih sedem odstotkov. Natančneje: v prvih šestih mesecih je skupina ustvarila 590 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 2,7 odstotka manj kot ta čas lani, pod črto je ostalo za 7,8 milijona evrov izgube.
»Padec Gorenjeve prodaje v Zahodni Evropi ni tako problematičen, saj je skupini glede na prvo polletje lani kljub temu uspelo povečati prodajo v državah, kot so Nemčija, Avstrija in Velika Britanija. Tudi na splošno so trgi zahodne Evrope v prvem polletju zabeležili približno 1,9-odstotni padec količinskega obsega prodaje,« ugotavlja Sašo Stanovnik iz borznoposredniške družbe Alta.
Do padca povpraševanja prihaja tudi v času, ko se Gorenje pripravlja na začetek sodelovanja z japonskim Panasonicom. Analitiki menijo, da potrošniški krč ne bo ogrozil strateških načrtov s tujim partnerjem, prav tako ne načrtov Gorenjeve uprave, da bi konec leta poslovala z dobičkom v višini 4,2 milijona evrov.
»Še vedno menimo, da je poslovno sodelovanje s Panasonicom dobra poteza, ki se bo Gorenju obrestovala. Dosežena čista izguba ob prvem polletju je bila nižja v primerjavi s pričakovanji. Drugo polletje leta je naklonjeno prodaji gospodinjskih aparatov. Če bo Gorenje poslovalo dobro, je načrt uprave o neto dobičku še vedno dosegljiv,« menijo v Alti.
Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je za Delo povedal, da se bo dokapitalizacija Gorenja začela kmalu. »V prvi polovici septembra bo Panasonic plačal 10 milijonov evrov, vse tri faze dokapitalizacije naj bi bile končane do novembra,« je povedal Bobinac.
Bo potrošniški pesimizem le začel pojenjati?
Polletne rezultate domačih družb je treba »gledati« predvsem v smislu aktualnega dogajanja doma, meni Igor Erker. »Polletni rezultati kažejo, da so izraziti padci prodaje pri tistih podjetjih, ki so vezana predvsem na domačo potrošnjo. To je neposreden izraz krča, v katerem je Slovenija in 1,7-odstotnega padca BDP v drugem četrtletju,« ugotavlja Erker.
Kriza in splošne makroekonomske razmere so v izgubo ob polletju znova pahnile Mercator (bilo je je za 15,1 milijona evrov), njegovo upravo pa skrbi predvsem padec potrošnje na slovenskem in hrvaškem trgu, s katerim so se spopadli že v prvem trimesečju leta. Bolje je bilo na srbskem trgu, kjer je Mercator v prvem polletju dosegel rast prodaje in dobiček.
Podjetja se s težkim okolje spopadajo različno, razkrivajo rezultati. »Rezultati so večinoma v skladu s pričakovanji, sama dinamika pa je seveda še naprej močno pod vplivom težavnega okolja, predvsem ko govorimo o domačem trgu. Recimo, razočaral je Mercator, ki ima težave s prodajo tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. V Luki Koper je bila rast prihodkov minimalna, saj pretovor celo upada. Po drugi strani še naprej dosega dobre rezultate Zavarovalnica Triglav, vendar pa tudi njej padajo premije oziroma prihodki. Presenetil je tudi Telekom Slovenije, kjer so prihodki celo zrasli, res pa je, da je rast dobička povezana predvsem z nižjo efektivno davčno stopnjo. Skratka, težko okolje preprečuje dobre rezultate in visoke rasti, a posamezna podjetja se s težavnim okoljem spopadajo bolje kot druga,« ugotavlja Stanovnik.
Na padec potrošnje tako denimo opozarjajo tudi tista podjetja, ki so manj občutljiva na nihanja na potrošniškem trgu. Denimo Petrol, ki mu je prodaja trgovskega blaga v šestmesečju padla za pet odstotkov, kar pripisujejo analitiki večji premišljenosti potrošnikov pri nakupih.
»Obenem višje cene goriv kot v okoliških državah (z izjemo Italije) pomenijo manj tranzitnega prometa, to pa vpliva tako na prodajo goriv kot dopolnilnega asortimenta. Dvig DDV zagotovo ne bo pomagal Petrolu v drugi polovici leta in le upa lahko, da bodo prihodnji ukrepi vlade bolj usmerjeni v zaustavitev padanja kupne moči potrošnikov. Lahko rečemo, da je Petrol presenetljivo dobro prodajal leta 2012, vendar ga je v 2013 ujela težka resničnost,« ugotavlja Stanovnik.
Igor Erker sicer ne verjame, da se bo potrošniški pesimizem nadaljeval. »Med gospodinjstvi ga je bilo v zadnjem času zelo veliko in počasi bo dosegel svoje minimum.«
Prihodnost energetskih stebrov je manj svetla
Proizvodnjo elektrike v Sloveniji obvladujeta dva stebra, Holding Slovenske elektrarne in Gen energija. Direktor Gen energije Martin Novšak pravi, da je družba v polletju imela za 94 milijonov evrov prometa in 14 milijonov evrov dobička, kar pa je celoletni dobiček, saj se bo 1. oktobra začel remont Jedrske elektrarne Krško, kar pomeni, da do 4. novembra Gen energija ne bo imela prihodkov, stroške pa.
Novšak letošnje poslovanje ocenjuje kot zelo dobro, kar je posledica obvladovanja tveganj. Prihodnost pa je manj svetla. Cene elektrike za leta 2014, 2015 in 2016 so na trgu zelo padle, zato »bomo daleč od tega, da bi dosegali take dobičke kot zdaj«, pravi Novšak in dodaja, da država še povečuje davke. »Z novim nepremičninskim davkom in prispevkom za obnovljive vire energije, ki bi ga zaračunali termoelektrarnam, proizvajalcem elektrike ne bo ostalo nič,« je prepričan Novšak. Skupina Gen energija je imela 380 milijonov evrov prihodkov, pod črto je ostalo za 18 milijonov evrov dobička. Skupina HSE je imela do polletja 850 milijonov evrov prometa in 47,5 milijona evrov dobička.
Generalni direktor HSE Blaž Košorok, se z Novšakom strinja o ključnih težavah v prihodnjih letih. "Prihodnji načrti poslovanja bodo zelo otežkočeni. V prihodnjih letih nič ne kaže na povišanje cen elektrike, zato bo treba zasekati v odhodkovno stran, torej racionalizirati poslovanje. Povečati pa bo treba prihodke. Zdaj prodamo 30 teravatnih ur elektrike, kar še dopušča boniteta družbe. Poslovanje bo treba sicer diverzificirati, ponuditi nove, bolj celovite rešitve," pravi Košorok, ki omenja tudi lastniški vstop v tržne družbe elektrodistribucij.